Jedro

Obrazložitev se prične na sedmi strani izpodbijanega sklepa in konča na deseti strani. Pri tem pa osme strani sklepa v spisu ni, zato tudi ni mogoče argumentirano odgovoriti na pritožbene navedbe. Argumentacija je nepovezana, sklep torej nima vseh relevantnih razlogov o konkurenci upravičenih interesov, od katerih je odvisna odločitev.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o delitvi nepremičnin, ki jih imajo udeleženci tega postopka v solasti v katastrski občini S. Nepremičnine je razdelilo tako, da je posamezne parcele dodelilo v izključno last predlagateljici M.K., ter nasprotnim udeležencem V.B., O.P., G.H., A. H. in V.B. Ker sta predlagateljica in prva nasprotna udeleženka pridobili v izključno last nepremičnine v večji vrednosti kot znaša njun solastninski delež, jima je sodišče naložilo, da sta dolžni ostalim udeležencem izplačati vrednost njihovih solastninskih deležev oziroma razliko do vrednosti tistim nasprotnim udeležencem, ki niso prejeli v celoti svojega deleža v naravi.

2. Proti sklepu se pritožujeta predlagateljica po pooblaščencu in nasprotna udeleženka.

3. Predlagateljica v pritožbi trdi, da je izkazala svoj upravičeni interes, da poleg parcel številka 3205/6, 3205/1 in 3204/2, pridobi tudi parceli številka 3207 in 3208, ki sta bili dodeljeni nasprotni udeleženki, saj vse navedene parcele predstavljajo zaokroženo celoto. Nepremično premoženje je namreč do smrti skupnega prednika udeležencev tega postopka funkcioniralo kot kmečko gospodarstvo, torej kot ekonomska enota. Gre za hišo z gospodarskim poslopjem in ohišnico, parcele tvorijo enoto, ki omogoča obdelavo s stroji. Iz mnenja izvedenca gradbene stroke je mogoče razumeti, da zaokroženost kompleksa parcel vpliva na vrednost nepremičnin, zato opravljena delitev dejansko zmanjšuje njihovo vrednost. Poleg tega predlagateljici z dodelitvijo parcele številka 3205/6 ni napolnjena vrednost njenega deleža, kot je to zapisalo sodišče, saj ta vrednost po razlogih sklepa znaša v resnici 135.467,72 EUR. Sicer pa se je vrednost stavbe zmanjšala, ker nima zemljišča, vrednost kmetijskih zemljišč pa se je zmanjšala zato, ker ni več bližine stavbnih parcel. Take delitve ni želel, ne predlagal nihče od solastnikov. Prav zato sta tako predlagateljica kot prva nasprotna udeleženka zatrjevali interes za dodelitev celote v izključno last in bili pripravljeni razlike v deležih odplačati. Sklep nima vseh relevantnih razlogov o konkurenci upravičenih interesov, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sicer pa bi sodišče moralo slediti interesom predlagateljice, ki ima bistveno višji delež kot njena edina konkurentka za celoto. Že po zdajšnji delitvi mora predlagateljica drugim solastnikom izplačati znatno denarno vrednost, ta pa ne bi bila bistveno večja, če bi moralo odplačati še prej navedeni dve parceli, za kateri se zavzema. Prvi nasprotni udeleženki bi bilo še vedno mogoče nameniti stavbno zemljišče iz fonda preostalih sedmih parcel. Isti razlogi veljajo tudi za ločitev parcel številka 3384/1 in 3384/2 od parcele 3292 in dveh malih enklav v tej parceli, ki tvorijo kmetijski kompleks, po katerem teče javna pot, namenjena kmetijski obdelavi, tako da loči prvi dve navedeni parceli od ostalih. Predlagateljica predlaga spremembo sklepa tako, da se ji primarno dodeli v izključno last še parceli številka 3207 in 3208 ter parcele številka 3384/1, 3384/2, 3292, 3385 in 3378. 4. Prva nasprotna udeleženka pa v pritožbi najprej opozarja, da je predlagateljica opustila obdelovanje kmetijskih površin in jih oddaja celo v najem. Sama si želi v rodnem kraju svoje družine ustvariti dom, saj je zainteresirana za sonaravni način bivanja, za samooskrbo na ekološki način in za zaščito okolja. Tem njenim interesom je deloma sodišče ugodilo z dodelitvijo parcel 3207 in 3208, želi pa si tudi parceli 3205/1 in 3204/2, ki sta bili dodeljeni predlagateljici, saj bi tako dobila zaokroženo zemljišče in lažji dostop na javno cesto. Parcela 3207 namreč takega stika nima, parcela 3205/1 pa glede prehoda nima težav. Predlaga, da se ji dodeli vsaj ena od navedenih dveh parcel, kar bi ji omogočilo zamenjavo za bolj logično in zaokroženo začrtanje meja. Sicer pa je njen primarni interes dobiti travnik (parcele številka 3292, 3258 in 3378, ki so bile prav tako dodeljene predlagateljici). V zvezi s tem opozarja, da je zemljišče pripadalo rodbini B., ne H. in je torej simbolno in dejansko dediščina pritožničinih prednikov. Na tem zemljišču vidi možnost uresničitve večine svojih življenjskih ciljev: ureditev permakulturnega, trajnega življenjskega tokokroga. Oviro je videla le v tem, da je interes za to parcelo izrazil tudi gospod G., zato se je pritožnici zdelo neetično, da bi ga preglasila z morebitno prednostjo. Ne strinja se s tem, da je bil travnik dodeljen predlagateljici, saj je že hiša presegala njen dedni delež in se njen argument opravljanja kmetijske dejavnosti ni izkazal za verodostojnega. Poleg tega se ji dejavnost, glede katere se je zavzemal predlagateljičin sin, to je organizacija koncertov, zdi neprimerna. Glede parcel številka 3802/1 in 3802/2, ki sta ji bili dodeljeni, pa opozarja, da ji je bilo s tem naloženo finančno breme izplačila, ki mu ni kos. Sama je pri zaslišanju izrazila željo, naj se ji dodeli parceli številka 3800/1 in 3800/2, ki se držita skupaj, zato meni, da je pri zapisu parcele prišlo do napake in se je namesto parcele številka 3800/2 napisalo 3802. Parcelo 3800/2 je želela zaradi lege znotraj industrijskega območja, kar bi ji omogočalo prodajo parcele, parcela 3801 pa bi prišla v poštev kot solastnina z drugim dedičem, saj je razumela, da je v primeru razlike v vrednosti parcel mogoč dogovor med dediči. Primarni predlog (travnik) bi povzročil razhajanje v vrednosti približno 11.000 do 14.000 EUR, kar bi bilo mogoče rešiti z dogovorom med pritožnico in gospodom G., del pa bi bila pripravljena izplačati drugim dedičem, saj bi sama tako pridobila nov življenjski prostor z možnostjo ureditve življenja na način, ki ga vidi kot idealnega – v tesnem sožitju z okoljem. Poleg tega se med postopkom skupaj še z nekaterimi dediči ni strinjala s cenitvijo parcel številka 3802/1 in 3802/2 in z nesorazmerjem pri cenitvi parcele številka 4512, vendar niso želeli zavlačevati postopka, menili pa so tudi, da se bo delitev izvedla v naravi in po deležih in zato cenitev na razmerja ne bo vplivala. Poudarja, da ni bila interesent za vse parcele v celoti in je šlo očitno v zvezi s tem za nesporazum.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Obrazložitev sodišča, zakaj je posamezne parcele dodelilo v izključno last predlagateljici in zakaj prvi nasprotni udeleženci, se prične na sedmi strani izpodbijanega sklepa in konča na deseti strani. Pri tem pa osme strani sklepa v spisu ni, zato tudi ni mogoče argumentirano odgovoriti na pritožbene navedbe predlagateljice in nasprotne udeleženke, ki se zavzemata za dodelitev drugih parcel poleg (ali namesto) tistih, ki sta jih dobili po sklepu. Argumentacija prvostopenjskega sodišča je na strani sedem in devet nepovezana, sklep torej nima vseh relevantnih razlogov o konkurenci upravičenih interesov, od katerih je odvisna odločitev.

7. Kadar sodba (sklep) nima razlogov o vseh pravno odločilnih dejstvih oziroma ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more (v celoti) preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki ima po prvem odstavku 354. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP) za posledico razveljavitev sklepa. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, tako da svojo odločbo v manjkajočem delu dopolni.