Jedro

Tožnica je na dan 31. 12. 2012 dopolnila 56 let, 11 mesecev in 26 dni starosti ter imela 30 let, 7 mesecev in 21 dni pokojninske dobe. Tožnica z dopolnjeno starostjo in pokojninsko dobo ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1. Po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1 bi morala tožnica v letu 2012 dopolniti 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, dopolnila pa je le 35 let, 3 mesece in 16 dni, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1, enako tudi ne pogoj, določen v 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1, saj tožnica 31. 12. 2012 še ni bila stara 59 let, 7 mesecev in 22 dni, kolikor bi morala dopolniti v primeru, da se upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok v trajanju 1 leto, 4 mesece in 8 dni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na dokup pokojninske dobe razveljavi ter tožba v tem delu zavrže. II. V preostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 2. 12. 2013 in št. ... z dne 12. 3. 2013 in da se tožnici za obdobje od 26. 1. 2004 do 1. 2. 2007 prizna pokojninska doba kot dodana doba in prizna pravica do starostne pokojnine od dneva vložitve vloge z dne 27. 12. 2012. Zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek, da se tožnici dopusti dokup manjkajočih mesecev, ki so veljali v času podaje vloge za priznanje pravice do starostne pokojnine. S sklepom pa je tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala vzpostavitev v prejšnje stanje kot je obstajalo na dan 27. 12. 2012 ter da se ji dodeli 15-dnevni rok za podajo vloge za dokup manjkajočih mesecev in priznanje pravice do starostne pokojnine, skladno z dokupom manjkajočih mesecev, zavrglo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je že ob vložitvi vloge za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaprosila tudi za dokup manjkajočih mesecev. Referentka pri toženi stranki pa jo je poučila, da lahko vlogo poda šele potem, ko bo opravljen izračun pokojninske dobe. Potem, ko je po prejemu prvostopenjske odločbe ugotovila, da ji manjkata več kot dve leti pokojninske dobe, je vložila laično pritožbo in v njej ponovno navedla, da želi dokupiti manjkajoče mesece. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da tak dokup ni mogoč, saj bi morala vlogo za dokup manjkajoče dobe podati pred 31. 12. 2012. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, oziroma da o zadevi samo odloči. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu sodbe (tožnica zoper sklep ni vložila pritožbe), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, ki se nanaša na presojo izpodbijanih odločb tožene stranke in na priznanje pravice do starostne pokojnine od dneva vložitve vloge z dne 27. 12. 2012, razčistilo dejansko stanje ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 12. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 12. 3. 2013. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do starostne pokojnine.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica 27. 12. 2012 vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Na dan 31. 12. 2012 je dopolnila 56 let, 11 mesecev in 26 dni starosti ter imela 30 let, 7 mesecev in 21 dni pokojninske dobe. Upoštevaje navedene podatke tožnica po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem.) ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Po določbi 1. odstavka 36. člena ZPIZ-1 bi morala tožnica v letu 2012 dopolniti 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe, dopolnila pa je le 35 let, 3 mesece in 16 dni, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1, enako tudi ne pogoj določen v 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1, saj tožnica 31. 12. 2012 še ni bila stara 59 let, 7 mesecev in 22 dni, kolikor bi morala dopolniti v primeru, da se upošteva tudi znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok v trajanju 1 leto, 4 mesece in 8 dni.

7. V zadevi je bilo tudi sporno vprašanje upoštevanja morebitne dodane dobe. ZPIZ-1 v 193. členu določa, da se za izpolnitev pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe upošteva tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. Gre za dodano dobo. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica v obdobju od 15. 9. 2003 do 18. 12. 2006 ni bila prijavljena v evidenci iskalcev zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje in da se ji navedeno obdobje ne more šteti kot dodana doba. Nadalje je tudi ugotovilo, da je glede na vpis v delovni knjižici glede prijave na Zavodu RS za zaposlovanje pravilen datum 11. 3. 1974, ne pa datum na prvi strani delovne knjižice in sicer 18. 6. 1973. To pa pomeni, da je tožena stranka pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 upoštevala pravilne podatke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Iz pritožbe pa tudi ne izhaja, da bi bili podatki, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje sporni. Tožnica namreč sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, vendar pa kršitev ne konkretizira. V pritožbi zgolj omenja vprašanje dokupa manjkajočih mesecev.

8. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s sprem.) v 5. odstavku 391. člena določa, da pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona. Iz dokumentacije v upravnem spisu pa ne izhaja, da bi tožnica do 31. 12. 2012 vložila zahtevo za dokup dobe. Dne 27. 12. 2012 je bila vložena le zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi zahteva za dokup dobe. Dokup dobe se uveljavlja z ustrezno vlogo, skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s sprem.). Tožnica pa v postopku ni dokazala, da je do 31. 12. 2012 vložila vlogo za dokup dobe in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Ob preizkusu zadeve pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnici dopusti dokup manjkajočih mesecev. Tožbeni zahtevek se zavrne le v primeru, če se zadeva obravnava po vsebini. V predmetni zadevi pa tožnica ni izpodbijala odločbe v zvezi z morebitnim dokupom pokojninske dobe, kar pomeni, da sodišče ni imelo podlage, da bi o takem zahtevku odločalo po vsebini, torej meritorno. Skladno s 1. odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) se namreč tožba lahko vloži le zoper dokončen upravni akt oziroma, če so izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 72. člena v primeru molka organa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem v zvezi niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo (3. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), zato je na podlagi 354. člena ZPP sodbo v delu, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožnici dopusti dokup manjkajočih mesecev, ki so veljavi v času podaje vloge za priznanje pravice do starostne pokojnine razveljavilo ter odločilo, da se tožba v tem delu zavrže. 10. V preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 353. člena ZPP v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.