Jedro

Odpravnina, izplačana zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, je prejemek, od katerega se davek od osebnih prejemkov ne plačuje po izrecni določbi 1. alinee 3. točke 19. člena Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 71/93 do 87/97). Zato delavcu pripada odpravnina v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu, izračunana na podlagi neto in ne bruto plače.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev obstoja terjatve tožnika do tožene stranke iz naslova odpravnine (za trajno presežnega delavca) v višini 730.950,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.7.1995 dalje do plačila ter povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske odločbe do plačila.

Obenem je sklenilo, da se zavrne zahtevek tožnika za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožbenemu zahtevku ugodi ter naloži toženi stranki povračilo stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka upravičena do odpravnine, ki pripada trajno presežnemu delavcu po določbi 36.f ZDR, v bruto znesku, ker gre za prejemek tožnika iz delovnega razmerja, ki je obdavčen in ker je v RS v veljavi bruto sistem plač. Tožnik se sklicuje na mnenje, objavljeno v Pravni praksi št. 21/95 z dne 16.11.1995 ter na dejstvo, da je sodišče v eni od podobnih zadev priznalo delavcu bruto odpravnino.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in se opredelilo do vseh odločilnih dejstev, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna in ustrezno obrazložena. Zato se pritožbeno sodišče povsem strinja z razlogi izpodbijane sodbe.

Pritrditi je potrebno stališču prvostopenjskega sodišča, da delavcu pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 36.f členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, izračunana na podlagi neto in ne bruto plače, ker se od odpravnine ne plačujejo niti davki niti prispevki. Odpravnina, izplačana zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, je prejemek, od katerega se davek od osebnih prejemkov ne plačuje po izrečni določbi 1. alinee 3. točke 19. člena Zakona o dohodnini (Ur.l. RS št. 71/93 do 87/97). Zato je pritožbena navedba, da je odpravnina podvržena obdavčitvi, neutemeljena. Isto velja za sklicevanje na Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov ... (Ur.l. RS št. 72/93 s spremembami), zlasti ker pritožnik celo sam navaja, da se uredba nanaša na odpravnino ob upokojitvi (zato se glede na citirano zakonsko določbo ZDoh ne more nanašati na odpravnino, ki pripada trajno presežnim delavcem). Tudi sicer se v sodni praksi delavcem, ki jim je kot trajnim presežkom prenehalo delovno razmerje, priznava le odpravnina, izračunana na podlagi neto plač v skladu s citirano določbo 36.f člena ZDR. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, saj temelji na pravilni uporabi materialnega prava.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem pa ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).