Jedro

Pravni interes upnika za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine je podan tudi, ko hkrati vloži predlog za izvršbo na nepremičnino na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave denarne terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točki II. izreka r a z v e l j a v i in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločba o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki 1 ugodilo predlogu upnika, da se zaradi izterjave denarne terjatve dovoli izvršba na podlagi verodostojne listine z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, ki so last drugega dolžnika, vpisanih v z.k. vložek št. 358 k.o. Z., z ugotovitvijo vrednosti teh nepremičnin, prodajo in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot tudi z rubežem in cenitvijo premičnih stvari dolžnikov ter z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih imata dolžnika na banki. V točki II pa je predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero bi se dolžniku B.S. prepovedala odsvojitev in obremenitev nepremičnin, vpisanih v vložek 358 k.o. Z., zavrnilo.

Zoper zavrnilni del sklepa se je upnik pravočasno pritožil iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodiče druge stopnje ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Upnik bo res po pravnomočnosti sklepa o izvršbi skladno s 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pridobil pravico do poplačila pred vsakim, ki bi za njim pridobil takoimenovano poplačilno pravico oziroma tudi nasproti tretjemu, ki bi pridobil na nepremičnini lastninsko pravico. Toda sklep o izvršbi še ni pravnomočen, v konkretni zadevi pa gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V primeru ugovora dolžnikov in razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, bo sledil tudi izbris zaznambe v zvezi z vloženim sklepom o izvršbi v zemljiški knjigi. Sodišče bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej v pravdi. Opozarja še na uveljavljeno prakso mnogih prvostopenjskih sodišč, ki sklep o izvršbi zaznamujejo v zemljiški knjigi šele po pravnomočnosti. Tako ravnanje je tudi življenjsko, sicer bi prišlo do absurdnih situacij, ko bi imel nekdo zaradi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki zgolj verjetno izkazuje terjatev upnika, blokirano nepremičnino ves čas pravdnega postopka. Zaradi tega pa upniku ni moč odreči pravice, da z začasno odredbo zahteva zavarovanje svojega položaja do pravnomočnosti sklepa o izvršbi oziroma v primeru ugovora do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. Tako stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v odločbi III Cp 876/99. Pritožba je utemeljena.

Zaznamba pravnega dejstva - sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, ki se glede na določbo 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v povezavi s čl. 46 opravi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ima za posledico, da upnik (če ni že prej pridobil zastavne pravice) pridobi poplačilno pravico. Ta učinkuje tudi proti tretjim osebam, ki bi po vpisu zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičnini pridobile lastninsko pravico na podlagi predloga, vloženega po tem, ko je bil s strani zemljiškoknjižnega sodišča prejet sklep o izvršbi, na podlagi katerega je prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi. Upnik, ki ima izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev, pa lahko predlaga, da se le-ta zavaruje z začasno odredbo, s katero sodišče dolžniku prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino in odredi zaznambo te prepovedi v zemljiško knjigo (271. čl. ZIZ). Tudi v tem primeru gre za zaznambo pravnega dejstva, nastalega z izdajo začasne odredbe. Učinek take zaznambe je drugačen, omejuje razpolagalno sposobnost dolžnika.

Ob povedanem se izkaže, da zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino res daje upniku močnejše pravno varstvo, saj mu varuje vrstni red, pridobi namreč poplačilno pravico, ki učinkuje proti tretjim poznejšim pridobiteljem stvarnih pravic na tej nepremičnini. V tem delu je zato razlogovanje sodišča prve stopnje pravilno. Vendar pa upnik v pritožbi utemeljeno opozarja na možnost, da dolžnik zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, pride lahko do situacije, ko izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je izvršbo dovolilo in tudi vsa izvršilna dejanja ter postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. čl. ZIZ). To pomeni, da bi v takem primeru sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti odrediti tudi izbris vpisa zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. V taki situaciji bi upnik ostal brez vsakega varstva, saj poplačilne pravice ne bi več imel. Zato razlogovanje sodišča prve stopnje ne vzdrži, nepravilno je odreklo namreč upniku pravni interes za predlagano začasno odredbo, saj bi v primeru izdaje le-te ob izdaji sklepa o izvršbi, če bi zatem prišlo do situacije, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. ZIZ, upnik pravno varstvo kljub izbrisu zaznambe sklepa in s tem izgubi poplačilne pravice, imel. Zaznamba izdane začasne odredbe bi omejevala razpolagalno pravico dolžnika, če pa do zaznambe začasne odredbe ne bi prišlo, bi po izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi tretja oseba lahko izposlovala (po sklenitvi pravnega posla z dolžnikom) vknjižbo stvarnih pravic pri tej nepremičnini, pri kateri iz podatkov zemljiške knjige ne bi (do morebiti naknadno izdane začasne odredbe) izhajalo nobeno tako dejstvo, ki bi zaradi publicitetnih učinkov vpisa lahko vzpostavilo domnevo na primer o nedobrovernosti pridobitelja.

Sodišče prve stopnje je zato zmotno štelo, da pravni interes upnika za predlagano začasno odredbo ob hkratni vložitvi predloga za izvršbo na nepremičnino, ni podan. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani zavrnilni del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 15 ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, oceniti torej, ali so predpostavke po določbi 270. čl. ZIZ podane, ob upoštevanju okoliščin, ki obstoje v času odločanja na prvi stopnji. Odločba o stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.