Jedro

Če stranka ugovarja opominu za plačilo sodne takse, izda sodišče na podlagi 27. člena ZST odločbo o odmeri sodne takse, zoper katero ima stranka pravico vložiti pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST) tožniku odmerilo sodno takso za tožbo v znesku 4.750,00 SIT in mu določilo 15-dnevni rok, v katerem jo mora plačati. Višino takse je izračunalo na podlagi 2. točke tarifne številke 27 ZST, ker gre za zadevo iz socialnega varstva.

Zoper prvostopni sklep vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da tožbe, za katero se mu zaračunava sodna taksa, ni vložil na upravno, temveč na delovno in socialno sodišče. To pa se je izreklo za nepristojno in je tožbo odstopilo v reševanje upravnemu sodišču. Zoper sklep o tem pa se ni pritožil. Meni, da je neutemeljena trditev prvostopnega sodišča, da mora plačati sodno takso, ker gre za socialni spor. Spor se namreč nanaša na določila obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je odgovoril že v odgovoru na opomin za plačilo sodne takse za tožbo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku izda naslednji sklep: pritožbi tožnika se ugodi, odpravi se sklep prvostopnega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Po podatkih sodnega spisa je prvostopno sodišče tožniku dne 13.11.2003 poslalo opomin za plačilo sodne takse za tožbo, in sicer v višini 15.200,00 tolarjev in za sodni opomin v višini 4.750,00 tolarjev, torej skupaj 19.950,00 tolarjev. Ker je tožnik zoper ta sklep ugovarjal, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ta njegov ugovor štelo za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 27. člena ZST (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/2004). Zato mu je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, zoper katerega je mogoče vložiti posebno pritožbo, zato ker je bilo med tem, o glavni stvari, v zvezi s katero se obračunavajo sodne takse, že odločeno s sklepom prvostopnega sodišča z dne 11.7.2005. Z izpodbijanim sklepom je bila tožniku tudi pravilno odmerjena višina takse, in sicer na podlagi 2. odstavka tar. št. 27, po katerem se za tožbo v zadevah socialnega varstva plača taksa 250 točk. To je za tožnika ugodnost, saj bi sicer moral plačati višjo takso za tožbo v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.