16. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za oceno ustavnosti, začetih z zahtevami Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 16. oktobra 2014

sklenilo:

Zahteve za oceno ustavnosti prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11 in 53/14) se zavržejo.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče v Ljubljani je s sklepi št. I Cpg 341/2014 z dne 27. 3. 2014, št. I Cpg 451/2014 z dne 27. 3. 2014, št. I Cpg 394/2014 z dne 27. 3. 2014 in št. I Cpg 943/2014 z dne 29. 5. 2014 na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) prekinilo postopke zavarovanja in na podlagi 156. člena Ustave vložilo zahteve za oceno ustavnosti prve in druge alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2.Predlagatelj meni, da izpodbijana ureditev ZIZ neenako obravnava upnika in dolžnika. Upnik naj bi namreč lahko dosegel varstvo s predhodno odredbo skoraj samodejno, sicer mu ga sodišče ne dodeli po uradni dolžnosti, vendar pa naj bi ga bil deležen že, če ga zahteva. Dolžnik pa naj ne bi imel možnosti učinkovite obrambe. Za takšno neenako obravnavo po mnenju predlagatelja ni mogoče najti stvarnih razlogov.

3.Državni zbor na navedbe v zahtevah ni odgovoril.

4.V skladu s 156. členom Ustave mora sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven.[1] To ustavno pooblastilo sodiščem je treba razlagati skupaj s 125. členom Ustave, po katerem so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani ne samo na zakon, temveč tudi na Ustavo. Upoštevaje ustavni položaj rednih sodišč, kot izhaja iz 125. člena Ustave, ima Ustavno sodišče po 156. členu Ustave subsidiarno vlogo. Ustavno sodišče je po tej določbi Ustave upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku.[2]

5.Procesna predpostavka, ki jo za začetek postopka za oceno ustavnosti z zahtevo sodišča določa prvi odstavek 23. člena ZUstS, mora biti izkazana ob vložitvi zahteve. Na njen obstoj mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem.[3] V obravnavani zadevi je med postopkom za oceno ustavnosti, začetem z zahtevami predlagatelja, Ustavno sodišče že odločilo o ustavnosti 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. V odločbi št. U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 (Uradni list RS, št. 58/14) je ugotovilo, da je zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo v bistvenem različne položaje obravnaval enako, ne da bi imel za enako obravnavo razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Zato je presojani del 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in ga je Ustavno sodišče razveljavilo.[4] Razveljavilo je tudi preostanek izpodbijane določbe, saj sta obe alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ z domnevama nevarnosti v celoti vezani na ureditev, da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je vložen ugovor, lahko podlagi za izdajo predhodne odredbe, in brez te ureditve ostaneta brez vsakršnega pomena.

6.Ustavno sodišče je torej v odločbi št. U-I-148/13 izpodbijano ureditev že presojalo z vidika vseh obrazloženih očitkov, ki jih navaja predlagatelj, in jo je razveljavilo. Odločitev Ustavnega sodišča o zahtevah predlagatelja tako ni potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnih sodnih postopkih. Glede na navedeno procesna predpostavka iz prvega odstavka 23. člena ZUstS za odločanje o ustavnosti izpodbijane določbe ni izpolnjena. Zato je Ustavno sodišče zahteve zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica

[1]Vsebinsko enako določbo vsebuje prvi odstavek 23. člena ZUstS. Zakon dopolnjuje Ustavo v tem, da jasneje določa, da sodišče začne postopek pred Ustavnim sodiščem z zahtevo za oceno ustavnosti, pri čemer lahko izpodbija tudi le del zakona.

[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014 (Uradni list RS, št. 10/14).

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-163/12 z dne 16. 1. 2014.

[4]Torej del, ki se glasi: "na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če".