Jedro

Dolžnik v ugovoru ne izkazuje nobenega od razlogov, ki izvršbo preprečujejo in ki jih je mogoče uveljavljati v skladu z določbo 50. čl. ZIP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. In 120/95 z dne 18.11.1997, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo z zavarovanjem upnikove denarne terjatve za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, vpisane pri vl.št. xy k.o. Z. Š., do 1/2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil. Navaja, da mu je bil sklep namenoma vročen na napačen naslov, da se ne bi mogel nanj pritožiti. To je ponoven dokaz davčne uprave in sodišča, da namerno in z nekim temačnim ciljem hočeta uničiti njegovo eksistenco in družino, iz razlogov, ki segajo še nazaj v Titovo Jugoslavijo.

Ovadbe, ki jo je dal zoper N. M. iz Davčne službe T. sodišče sploh noče obravnavati že dolgo let. V T. so vsi oproščeni davkov, razen dolžnika. Ker so bili popolnoma brez denarja, je poklical N. M. ter ji predlagal, da mu tako kot drugim odpiše dajatve. Tega nikakor ni hotela, to je bil njen politični razlog, kasneje je rekla, da bo dolžnika in njegovo družino uničila. Zgraža se nad trditvijo upnika, da ni izkoristil možnosti odpisa dajatev. Ne ve, kako bi se branil zoper tako krivico, ki se mu dogaja tu, v tej državi. Z ženo sta oba brez službe in nimajo denarja niti za preživetje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja, katere pritožbene razloge uveljavlja. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi z določbo 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) preizkusilo sklep glede morebitnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti. Bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo. V izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da dolžnik v ugovoru ne izkazuje nobenega od razlogov, ki izvršbo preprečujejo in ki jih je mogoče uveljavljati v skladu z določbo 50. čl. ZIP. Da bi terjatev do upnika poravnal, dolžnik ni dokazal, trditev o slabih gmotnih razmerah dolžnika in njegove družine pa v tem postopku ni mogoče upoštevati. Upnik je predlagal način zavarovanja svoje denarne terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova v skladu z določbami členov 244 do 251 ZIP, torej z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini. Podlaga za ravnanje upnika je tudi v določbi 82. čl. Zakona o davčnem postopku, po kateri lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah pri pristojnem sodišču. Izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča je pravilna, zato je potrebno pritožbo zavrniti in v skladu z določbo 2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi z določbo 14. čl. ZIP potrditi sklep sodišča prve stopnje.