Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za revizijo in revizijo zoper sodbo višjega sodišča zadnji dan pred iztekom roka, torej po poteku roka iz drugega odstavka 36. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 22/2016 z dne 9. 3. 2016, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 992/2013 z dne 5. 5. 2015. 2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 5. 2016 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil prošnjo za dodelitev BPP za „posvetovanje in vlogo za revizijo postopka“ po sodbi višjega sodišča. Toženka je smiselno štela, da si tožnik prizadeva pridobiti BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 22/2016, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 992/2013 z dne 15. 5. 2015. V ugotovitvenem postopku je ugotovil, da je vrednost spornega predmeta v navedenem postopku znašal 6.116,86 EUR, zato bi moral tožnik v skladu s 376.b členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na Vrhovno sodišče RS najprej vložiti predlog za dopustitev revizije v roku 30 dni od vročitve od pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Glede na to, da je bila tožniku predmetna sodba vročena 2. 4. 2016 (s fikcijo vročitve), se je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel 3. 5. 2016. Prav tega dne pa je tožnik tudi vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP. Toženka ugotavlja, da jo je tožnik vložil po izteku roka iz drugega odstavka 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker ocenjuje, da tožniku v tako kratkem času ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZBPP prošnjo zavrgla.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je šele s sprejemom izpodbijanega sklepa izvedel, da mora vlogo za dodelitev BPP oddati vsaj 3 dni pred iztekom zakonsko predpisanega roka. Sodišču ni predlagal odvetnika, ker je menil, da mu ga bo sodišče dodelilo samo. Pravočasno je oddal tudi vlogo za podaljšanje roka za revizijo. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP, naj mu podaljša rok za revizijo postopka ter „naj primer pogleda in opravi revizijo“.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Po drugem odstavku navedene določbe mora prosilec prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka prosilec vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka.

7. Izpodbijani sklep temelji na tretjem odstavku navedene določbe, po katerem pristojni organ za BPP zavrže prošnjo za nujno BPP kot prepozno, če jo prosilec vloži prosilec po izteku roka iz prejšnjega odstavka in če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. 8. V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za revizijo in revizijo zoper navedeno sodbo višjega sodišča zadnji dan pred iztekom roka, torej po poteku roka iz drugega odstavka 36. člena ZBPP.

9. Ker tožnik v prošnji ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko organ ocenil, da mu bo v primeru odobritve prošnje še istega dne mogoče zagotoviti osebo, pooblaščeno za izvajanje pravne pomoči, na primer, ni navedel, da je sam našel odvetnika in se z njim dogovoril in ga kot pooblaščenca navedel v prošnji, je odločitev toženke pravilna in skladna s citiranim tretjim odstavkom 36. člena ZBPP. Tožnik v tožbi to izrecno potrjuje, ko navaja razloge, zaradi katerih ni predlagal odvetnika.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

11. Glede tožnikovega tožbenega predloga, naj sodišče podaljša rok za revizijo in jo opravi, pa sodišče navaja, da za kaj takega ni pristojno. Za odločanje o vprašanjih v zvezi z revizijo (podaljšanju roka, dopustitvi revizije in utemeljenosti revizije) je pristojno Vrhovno sodišče RS. Sodišče zgolj pripominja, da rok za dopustitev revizije zakonsko določen rok, ki je ni podaljšljiv.