Jedro

Zoper sklep o razveljavitvi zamudne sodbe ni pritožbe po

2.odstavku 30. člena ZDSS-1, ker zamudna sodba, četudi izdana skladno z 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1 (tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), ni sodba, izdana na podlagi obravnave (1. odstavek 30. člena ZDSS-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati stroške prevoza na delo od marca 2003 do maja 2004 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti posameznih zneskov, razvidnih iz 1. točke izreka sodbe. Odločilo je, da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 68.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2005 dalje do plačila, pod izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, smiselno iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da sodišče pri presoji zahtevka upošteva tudi, ali ni v nasprotju s splošno znanimi podatki oziroma dejstvi, med katerimi je tudi znesek nadomestila za prevoz na delo med Izolo in Koprom. Tožniku je bil priznan previsok znesek nadomestila za prevoz na delo. Po izračunu bi znašali stroški prevoza 180.780,00 SIT. Tožnik ni upošteval, da ni delal vse dni v mesecih, saj je bil, kot izhaja iz predloženih obračunov plač za sporno obdobje, štiri dni v bolniškem staležu kot tudi na koriščenju letnega dopusta. Pri obračunu stroškov prevoza se ne more upoštevati tudi praznikov in dela prostih dni, ker je tožnik delal le ob delavnikih. Iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, tožnik pa tudi ni izkazal, da bi v teh dneh prihajal na delo. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izdalo zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka

28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004), ki določa, da sodišče izda zamudno sodbo pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka. Tožena stranka na prvi narok ni pristopila. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega naroka s sklepom z dne 16.8.2005 zavrnilo, tožena stranka se zoper navedeni sklep ni pritožila.

V 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedene v tožbi in

4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

V tem individualnem delovnem sporu ni bil izpolnjen pogoj iz 4. točke 318. člena ZPP, to je, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik je načeloma upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd, Ur. l. RS št. 40/97). Po določbi

2. točke 52. člena SKPgd delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Tožnik pa je do povračila stroškov prevoza upravičen le za dneve prisotnosti na delu.

Iz obračunskih listov, ki je predložil za sporno obdobje, je razvidno število ur opravljenih v tekočem mesecu. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnik vtoževal povračilo stroškov glede na obračunane ure, razvidne iz obračunskega lista. Pri tem ni upošteval, da za dneve, ko je bil na bolniškem dopustu, za dneve praznikov in ostalih dela prostih dni ter za čas koriščenja letnega dopusta ni upravičen do povračila stroškov prevoza na delo. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da za izdajo zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz 4. točke 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).