21. 11. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Anke Bolte, Trzin, na seji 21. novembra 2019

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 397/2017 z dne 25. 1. 2018 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1747/2017 z dne 4. 10. 2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2972/2015-II z dne 29. 11. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zatrjuje neskladje z 2., 8., 14., 15., 22., 23. in 29. členom Ustave in kršitev 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Trdi, da ji izpodbijana določba onemogoča prosto izbiro zagovornika (pravilno: pooblaščenca) pred sodiščem. Meni, da je absurdno, da lahko vsakdo sam vloži ustavno pritožbo in pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ne more pa tega narediti na nižjih sodiščih.

Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije, ker je predlog nedovoljen, ker ga je vložila sama, in ne po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je bil v pravdi zavrnjen pritožničin tožbeni zahtevek, in odločitev pritožbenega sodišča, ki je to odločitev potrdilo. Njen zahtevek je povezan z domnevnimi nepravilnostmi v izvršbi s prodajo nepremičnine, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, ki pa naj jih v izvršilnem postopku ne bi mogla uveljavljati, ker je zanje izvedela prepozno. Pravi, da kljub temu, da je nepravilnosti dokazala, s tožbo ni uspela, zato naj bi ji bile kršene pravica do poštenega sojenja in druge človekove pravice.

Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, do katerih se Ustavno sodišče še ni opredelilo (glej sklep št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Uradni list RS, št. 73/03, in OdlUS XII, 73). Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo (1. točka izreka).

Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 397/2017 z dne 25. 1. 2018 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1747/2017 z dne 4. 10. 2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2972/2015-II z dne 29. 11. 2016 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (3. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik