Jedro

Tožena stranka je ukinila delovno mesto „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“ (ki ga je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zasedala tožnica) in uvedla novo delovno mesto „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ v pravni službi. Gre za spremembo organizacijske narave, ki pa sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob tem je pomembno, kaj konkretno je takšna organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je tožena stranka le spremenila naziv delovnega mesta v „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ in ga umestila v pravno službo, ostale naloge pa so v večjem delu ostale nespremenjene, kot to zatrjuje tožnica, kljub spremenjeni sistemizaciji in ukinitvi delovnega mesta in ustanovitvi novega ni bil podan utemeljen odpovedni razlog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 7. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, je nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 24. 9. 2015 in ji še vedno traja.

3. Tožena stranka je dolžna: - tožnico pozvati nazaj na delo, - tožnico za čas od 24. 9. 2015 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja, - tožnico prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ, tako, da ji bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od vključno dne 24. 9. 2015 dalje do dne ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, - tožnici od 24. 9. 2015 dalje v skladu s pogodbo o zaposlitvi obračunati ustrezne bruto plače, ki bi jih tožnica prejela, če bi bila na delu, od tako obračunanih bruto plač obračunati, odvesti in plačati zakonsko določene davke in prispevke ter jih izplačati pristojnim institucijam, tožnici pa nato izplačati posamezne neto zneske plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače (od vsakega 5. dne v mesecu dalje za pretekli mesec) do plačila, vse pa v roku 8 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka, odmerjene po sodišču, vse v roku 8 dni pod izvršbo.“ (I. točka izreka). Razsodilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, posledično pa tudi spremeni izrek sodbe glede stroškov postopka. Sodišče je v točkah 5 do 14 obrazložilo, zakaj naj bi bil tožbeni zahtevek neutemeljen. Sodišče je zapisalo, da je ključna ugotovitev, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo, ki je imela za posledico ukinitev delovnega mesta, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnica meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je potrebno pravilno presojati opis del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa je neutemeljeno dalo prevelik poudarek temu, da je bila ukinjena služba „skladnost poslovanja“ in delovno mesto tožnice, to delo pa je bilo preneseno v drugo službo, ki se imenuje pravna služba in skladnost poslovanja. Sodišče je zapisalo, kakšna dela je obsegalo tožničino delovno mesto pooblaščenca za izvajanje ZPPDFT, pri čemer je naprej prepisalo opis novega delovnega mesta pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanja ZPPDFT. Tožnica je obširno razložila, da glede na primerjavo opisov delovnih mest lahko ugotovimo, da gre v večjem delu za kozmetične popravke, tako da je več kot 90 % nalog ostalo istih, le da se drugače imenujejo. Iz opisa delovnega mesta pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT je razvidna razmejitev med področjem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter področjem skladnosti (compliance), iz opisa novega delovnega mesta pa te razmejitve ni, ampak so dela in naloge združene. Zgolj navidezno gre pri novem delovnem mestu za nove naloge (npr. aktivnosti po zahtevah A., B., C., D. ipd.). Tožnica je dejansko opravljala dela tudi na delovnem mestu vodja skladnosti, novo delovno mesto se razlikuje od prejšnjega, da le-to obsega nekaj dodatnih alinej iz področja skladnosti. Ne glede na sistemizacijo DM pa je tožnica dejansko opravljala tudi dela iz novega DM (navedbe v pripravljalni vlogi tožnice). Ni važno, kaj je bilo zapisano v pogodbi o zaposlitvi tožnice, važno je, kaj je tožnica dejansko opravljala. Tožnica v pritožbi navaja tudi devet alinej, ki so dodane na novem delovnemu mestu ter dela, ki jih je opravljala. V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delovne naloge s področja skladnosti dejansko opravljala le tožnica, za druge osebe tožena stranka ni navedla, kdo in na katerih delovnih mestih so se opravljale „nove naloge“ - opravljali so se kvečjemu posamezni posli in ne trajne delovne naloge na podlagi sklepov. Sodišče je zgolj „verjelo“ zaslišanim pričam s strani tožene stranke o posledici reorganizacije in t.i. vitkejše strukture, ni pa opravilo vsebinske primerjave del in nalog po novem in starem delovnem mestu. Zmotno je stališče sodišča v zadnjem odstavku 12. točke, ko sodišče navaja, da ne gre za vsebinsko enakovrstno delovno mesto.

3. Razlog pritožbe je tudi v tem, da sodišče ni dalo tožnici zadosti časa za pripravo odgovora na pripravljalno vlogo z dne 24. 3. 2016. Pooblaščenec tožnice je podal svoje navedbe ustno, tega dejstva pa ne spremeni, da je bil to prisiljen podati v pomanjkanju časa in ob neustrezni konzultaciji s tožnico. Vloga tožene stranke ni bila kratka, saj je obsegala več kot dve strani strnjenega teksta. Odmor je trajal le 30 minut, ni bilo mize, odvetnik si je moral pisati opombe na kolenih, zraven je sedel odvetnik nasprotne stranke (ki se ni odstranil). Glede na pogoje ni bilo mogoče kvalitetno prebrati vloge in podati pisnega odgovora. Lažje bi bilo, če bi tožena stranka podala navedbe ustno ali jih posredovala vsaj prejšnji dan. V pripravljalni vlogi tožene stranke so nove navedbe o delih, ki jih je opravljala tožnica s področja skladnosti. Tožena stranka trdi, da je tožnica opravljala le spremljanje zakonodaje, za ostalo pa če že, je šlo zgolj za posamične primere. Ne glede na to tožnica ni imela možnosti niti odgovoriti, še posebej predložiti dokaze (iz zgoraj navedenih razlogov), zato sedaj prilaga te dokaze in sicer:

1. primopredajni zapisnik s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, z dne 24. 7. 2015 ter sklepe, kjer Uprava tožene stranke tožnico zadolžuje za naslednje: - za spremljanje zakonodajnih sprememb in obveščanje pristojnih direktorjev in vodij služb o spremembah zakonodaje na elektronski naslov, - za pripravo mesečnih poročil o spremembah, ki se nanašajo na bančno poslovanje in poročanje na strokovnih kolegijih banke, - direktorji sektorja in vodje služb pripravijo seznam zakonov, ki so podlage za pripravo aktov banke in dela po posameznih področjih banke (sezname zakonov pošljejo E.E., ki naredi zbir seznamov zakonov, ki so podlage za pripravo aktov banke in dela po posameznih področjih banke in pripravi skupno poročilo za upravo, - sklep uprave z dne 17. 2. 2015, 7. redne seje glede pristopa k deklaraciji o ... - (še z dvema sodelavkama) proučitev glede pristopa k deklaraciji o ..., E.E. pripravi poročilo za upravo glede odločitve.

Nadalje je uprava tožnico zadolžila za nadaljnje spremljanje in poročanje o morebitni odločitvi tožene stranke.

2. Sporočilo od F.F. (bivše pooblaščenke), da je bila tožnica vključena v seznam prejemnikov obvestil na naslov: ...@....si, kar bi lahko potrdila tudi priča G.G..

3. Sporočilo od H.H. v zvezi z A. - v odgovor na pripravljalno vlogo tožene stranke - tožnica ni nikoli navajala, da je izvajala vodenje in vse potrebne aktivnosti na nivoju tožene stranke v skladu z meddržavnim sporazumom o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju A., ampak le izvajanje v posamičnih primerih - navedla en primer.

4. Dokazilo o opravljanju izobraževanja, ki ga je izvajala tožnica.

Sodišče je prav tako povsem neutemeljeno zavrnilo dokazna predloga po zaslišanju prič G.G. in I.I.. Sodišče je ta dokazna predloga zavrnilo, ker nista bila substancirana. Na zadnjem naroku je pooblaščenec tožnice navedel, da bo priča G.G. lahko izpovedal, da delovno mesto skladnosti v času odpovedi ni bilo sistemizirano, zato je navedel, o čem bi priča izpovedovala in bi se tako sodišče opredelilo do tožničinih navedb. Podobno je s pričo I.I., sindikalnim predstavnikom pri toženi stranki, ki bi lahko izpovedal o reorganizaciji sami in ali je šlo v konkretnem primeru za dejansko drugačno delovno mesto, kot je bilo prej. Na substanciranje dokaznega predloga bi moral sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti tožnico, ne pa zavrniti dokazni predlog. Tudi sicer dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem J.J. ni bil substanciran, tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla le, da bo priča K.K. pojasnila razliko med delovnima mestoma, ne pa J.J., pa je sodišče vseeno zaslišalo J.J.. Sodišče je zaslišalo s strani tožnice predlagano najmanj pomembno pričo, ostale pa ne, J.J. sploh ni sodelovala v postopku odpovedi, tako tožnica uveljavlja kršitev 339/II - 8. točke ZPP. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnice. Tožnica pod točko II pritožbe ponovno navaja, da potreba po tožničinem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, ter da se njeno delo v nekoliko razširjeni obliki opravlja na novo sistemiziranem delovnem mestu. V nadaljevanju ponovno primerja posamezne postavke iz opisa obeh delovnih mest. Pritožbene trditve so neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila izvedena reorganizacija in da je bilo delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Z izvedeno reorganizacijo - z novim aktom o organizaciji delovnih mest je tožena stranka ukinjala vse štabne službe uprave, katerih vsebine del in nalog so bile smiselno združene in umeščene v posamezne sektorje in službe banke. Tako je bila poleg ostalih štabnih služb ukinjena tudi služba za skladnost poslovanja, vse naloge, ki so bile v pristojnosti te službe, pa so z novo organizacijo umeščene v pravno službo in skladnost poslovanja. Tožničino ukinjeno delovno mesto pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT je bilo v okviru ukinjene štabne službe. V obravnavanem primeru je razlog za odpoved izvedena reorganizacija. V skladu s prakso pritožbenega sodišča, sodišče ne presoja poslovne odločitve delodajalca, ampak obstoj poslovnega razloga - reorganizacija in ukinitev delovnega mesta. Tožnica v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki so povsem nerelevantni za obravnavano zadevo, poleg navedenega pa pomenijo tudi nedopustne pritožbene navedbe in se ne smejo upoštevati. V točki III pritožbe tožnica navaja, da sodišče toženi stranki ni dalo dovolj časa za pripravo odgovora na pripravljalno vlogo, ter da je pravilo, da se pripravljalne vloge pošiljajo 8 dni prej. Pri tem je tožnica spregledala, da je ravno ona vložila prvo pripravljalno vlogo neposredno na naroku dne 10. 3. 2016 in je v tej pripravljalni vlogi navajala številna nova dejstva in predlagala nove dokaze. Sodišče je toženi stranki dodelilo 15 dnevni rok za odgovor. Tožena stranka sicer ne ve, kje in na kakšen način sta tožnica in njen pooblaščenec brala pripravljalno vlogo, vendar so povsem neresnične in izmišljene trditve iz pritožbe, da je odvetnik tožene stranke med 30 minutno prekinitvijo sedel zraven pooblaščenca tožnice in tožnice in da se ni odstranil. Pooblaščenec tožene stranke ni oviral njunega dogovarjanja.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Sodišče je izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnica in tožena stranka ter zaslišalo tožnico in L.L., članico uprave ter priče M.M. in J.J. in ugotovilo, da je tožnica bila zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2014 in sicer na delovnem mestu „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“, pri čemer je opis delovnega mesta opredeljen v prilogi pogodbe, z aneksi pa je bila določena višina plače. Tožena stranka je tožnici posredovala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 8. 7. 2015 in navedla, da je na svoji 20. seji 27. 5. 2015 sprejela spremembe in dopolnitve akta o notranji organizaciji, v katerem ni več „skladnosti poslovanja“ kot štabne službe uprave ter bodo dela, ki jih je opravljala tožnica na delovnem mestu „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“, prenesena v pravno službo in skladnost poslovanja, ker bo to področje celovito združeno. Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov 21. 7. 2015, pri čemer je šlo za eno pomembnejših organizacijskih sprememb s ciljem vzpostavitve vitkejše organizacijske strukture, optimizacije poslovnih procesov in racionalizacije stroškov dela, kar predstavlja tudi ukinitev štabnih služb uprave, pri čemer je tožena stranka tudi ukinila tožničino delovno mesto „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“ in ustanovila novo delovno mesto „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“.

8. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v 89. členu ureja razloge za redno odpoved iz poslovnega razloga in določa, da je to prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec pa lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

9. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka ukinila delovno mesto „pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT“ in uvedla novo delovno mesto „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ v pravni službi. Gre za spremembo organizacijske narave, ki pa sama po sebi še ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob tem je pomembno, kaj konkretno je takšna organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta v „pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT“ in ga umestila v pravno službo, ostale naloge pa so v večjem delu ostale nespremenjene, kot to zatrjuje tožnica, kljub spremenjeni sistemizaciji in ukinitvi delovnega mesta in ustanovitvi novega ne more biti odpovedni razlog utemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje temelji zlasti na razlogu spremembe organizacije in ukinitve delovnega mesta. Sodišče sicer navede, da primerjava obeh delovnih mest pokaže, da je tožena stranka v novem delovnem mestu združila več različnih opravil in nalog ter da ne gre za vsebinsko enakovredno delo, vendar je tožnica tudi navedla, da med njenim delovnim mestom in novim delovnim mestom ni bistvene razlike. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je v bistvu štelo, da za zakonitost odpovedi zadošča organizacijska sprememba oziroma ukinitev delovnega mesta, ne glede na dejansko vsebino dela. Delodajalec nedvomno lahko organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Ob tem pa seveda mora preveriti ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta (takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016). Pritožbeno sodišče pa se v predmetni zadevi sklicuje na odločitev v zadevi opr. št. VIII Ips 109/2016 z dne 25. 10. 2016, kjer je šlo za identično dejansko stanje kot v predmetni zadevi. Sodišče bo v ponovljenem postopku moralo izvesti vse relevantne dokaze, saj v primeru , če je šlo le za spremembo naziva delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, kar je tožnica sicer navajala ves čas postopka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistemizaciji ne more biti utemeljen. Zaradi zmotne materialnopravne presoje, da za zakonitost odpovedi zadošča organizacijska sprememba in ukinitev delovnega mesta v določeni organizacijski enoti, ne glede na dejansko vsebino dela, je sodišče prve stopnje te okoliščine nepravilno štelo za pravno relevantne. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tako ugotoviti dejansko vsebino dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in vsebino dela na delovnem mestu po novi sistemizaciji in umestitvi novega delovnega mesta v drugo službo - pravno službo in v nadaljevanju odločiti o zakonitosti podane odpovedi.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene tudi pritožbene navedbe tožnice, da sodišče tožnici ni dalo zadosti časa za pripravo odgovora na pripravljalno vlogo z dne 24. 3. 2016, saj v konkretnem primeru ni šlo za kratek odgovor na navedbe tožnice. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 31. 3. 2016 izhaja, da je pooblaščenec tožnice sodišče prosil za 8 dnevni rok, da odgovori na pripravljalno vlogo, ki jo je dobil na naroku, pri čemer je sodišče štelo, da gre le za dve strani besedila, ki ju je mogoče prečitati in o njih razmisliti v 15. minutah, zato je odredilo prekinitev obravnave za 30 minut in štelo, da bi sicer prelaganje naroka pomenilo zavlačevanje postopka. Pritožbeno sodišče navaja, da je pooblaščenec tožnice že na naroku uveljavljal, da ima tožnica pravico, da na pripravljalno vlogo odgovori v primernem času, sicer da gre za relativno bistveno kršitev pravil postopka. Sodišče je z navedenim ravnanjem tožnici vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (v tem delu), saj se pooblaščenec tožnice ni mogel opredeliti do navedb v tej pripravljalni vlogi in se tudi ni mogel posvetovati s tožnico. Tako je sodišče storilo relativno bistveno kršitev pravil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je tožnica uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo in v pritožbi.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.