Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica.
Sodišče niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa spremembe podatka o zastopniku družbe tožene stranke, in sicer o vpisu imenovanja novega zastopnika tožene stranke in o vpisu izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra.
2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, predlaga, spremembo tožbe in ugoditev tožbenemu zahtevku ter naložitev plačila stroškov tožencu, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.
3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlaga, da sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, in sicer kršitev 8. člena ZPP, ker naj sodba ne bi imela dokazne ocene oziroma pravilne dokazne ocene. Kršitev določbe 8. člena ZPP, ki predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, če torej ni vestna, skrbna ter analitično sintetična1. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče dokazno oceno naredilo na podlagi listinskih dokazov v spisu, pri tem povzelo bistveno vsebino tako izvedenih dokazov, jih analiziralo ter se do te mere obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti, da omogočajo vsebinski preizkus sodbe. Če se tožeča stranka z dokazno oceno sodišča ne strinja, to še ne pomeni, da dokazne oceni ni. Pravilnost dokazne ocene pa je stvar presoje sodišča v okviru vsebinskega odločanja. Zato po presoji pritožbenega sodišča zatrjevana kršitev ni podana oziroma izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ni podane absolutno bistvene kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so bili podlaga za odločitev sodišča, razlogi so jasni in tudi niso sami s seboj v nasprotju. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je mogoče razbrati odločilne razloge za odločitev sodišča in jo je tudi mogoče preizkusiti. Pri tem se sodišču ni potrebno opredeliti do vseh navedb strank, pač pa je odgovor na posamezne navedbe strank lahko konkludentno razviden tudi iz drugih navedb sodišča in iz celotnega konteksta obrazložitve2. Prav tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podane absolutno bistvene kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je očitana bistvena kršitev podana (le) v primeru (formalnih) napak pri povzemanju dokaznih listin v sodbi, te pa sodišče z očitano presojo ni storilo. Z navedenimi očitki procesne narave skuša tako tožeča stranka uveljaviti tudi druga dva pritožbena razloga, do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.
7. Sodišče je v registrskem postopku Srg 2017/48614 s sklepom z dne 30. 11. 2017 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017 (v nadaljevanju: sklep Ng 67/2017) vpisalo za zastopnika tožene stranke A. A. za obdobje 6 mesecev in hkrati tožečo stranko izbrisalo iz sodnega registra kot zastopnika tožene stranke. Tožena stranka se je v postopku branila, da je sodišče v registrskem postopku odločilo na podlagi pravnomočnega sklepa Ng 67/2017. Ta sklep je temeljil na tedaj pravnomočni sodbi istega sodišča opr. št. V Pg 2260/2017 z dne 9. 11. 2017 (navedena sodba je postala pravnomočna dne 13. 11. 2017; v nadaljevanju sodba V Pg 2260/2017), s katero je bil za ničnega ugotovljen sklep nadzornega sveta tožene stranke št. 66 z dne 29. 9. 2017. S tem sklepom tožene stranke naj bi bila tožeča stranka imenovana za zastopnika tožene stranke.
8. Tožbo, s katero se zahteva ugotovitev, da je vpis v sodni register ničen, se lahko vloži, če je bil vpis opravljen na podlagi podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi (prvi odstavek 41. člena Zakona o sodnem registru; ZSReg). Navedeno tožbo lahko vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa (drugi odstavek 41. člena ZSReg). Pravni interes je v ugotovitvi, da bi ugoditev zahtevku tožeče stranke zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Gre za pravno korist, to je materialno korist, ki temelji na pravnem predpisu3. 9. Sodišče je v izpodbijani sodbi v 10. točki obrazložitve navedlo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za tožbo med drugim tudi zato, ker se zahtevek nanaša na vpis, ki ga ni več. Iz sklepa Ng 67/2017 samega izhaja veljavnost 6 mesecev, kar pomeni, da je vpisu na njegovi podlagi, veljavnost že zaradi poteka časa, prenehala. Poleg tega je A. A. sedaj v sodni register kot zastopnik tožene stranke vpisan na podlagi sklepa nadzornega sveta št. 15 z dne 22. 2. 2018, kar izhaja iz sklepa sodišča Srg 2018/9167 (priloga B20). Vpisa o imenovanju A. A., katerega ugotovitev ničnosti skuša doseči tožeča stranka s tožbo v tem postopku, tako sploh ni več. Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več4. Posledično tožeča stranka tudi nima pravnega interesa na ugotovitev ničnosti vpisa spremembe, in sicer o njenem izbrisu kot zastopnika tožene stranke iz sodnega registra, saj je bil slednji le posledica vpisa novega zastopnika v sodni register. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica. Tudi sicer bi navedeno lahko tožeča stranka uveljavljala le v pritožbenem postopku zoper sklep Srg 2017/48614, ne pa tudi v tem postopku, saj slednje ni razlog uveljavljanja ničnosti po 41. členu ZSReg.
10. Sodišče je zato pravilno odločilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za predmetno tožbo. Navedena presoja pritožbenega sodišča pa kljub temu ni terjala ugoditev pritožbi in spreminjanja odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek presojalo meritorno in ga zavrnilo, saj taka sprememba sodne odločbe (pomanjkanje pravnega interesa terja zavrženje tožbe) ne bi v ničemer spremenila položaja tožeče stranke oziroma mu ne odvzema nobene pravice do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je bil sklep sodnega registra Srg 2017/48614 z dne 30. 11. 2017 (v nadaljevanju: sklep Srg 2017/48614), na katerem temeljijo vpisi, ki so predmet konkretnega zahtevka, izdan na podlagi odločbe sodišča, izdane v sodnem postopku Ng 67/2017. Sodišče pa niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana5. 11. Sklep Srg 2017/48614 je pravnomočen, kar med strankami ni sporno. Kot že pojasnjeno, tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati razlogov, ki bi jih lahko v pritožbenem postopku zoper sklep Srg 2017/48614. Razlogi, na katerih lahko temelji predmetna tožba, so našteti v 41. členu ZSReg, pri čemer pa sodišče v postopku na ugotovitev ničnosti vpisa ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih6. 12. Prav tako je pravnomočen tudi sklep Ng 67/2017. Pritožnik sicer pravilno navaja, da je sodišče v nepravdnem postopku Ng 67/2017 s sklepom z dne 4. 4. 2018 B. B. (tožeči stranki) priznalo položaj udeleženca v nepravdnem postopku ter razveljavilo pravnomočnost sklepa Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cpg 436/2018 z dne 7. 6. 2018 sklep sodišča v delu, v katerem je sodišče razveljavilo klavzulo pravnomočnosti, potrdilo. Vendar pritožnik napačno meni, da zaradi tega sklep Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017 ni pravnomočen. Višje sodišče je namreč z istim sklepom z dne 7. 6. 2018 odločilo tudi, da se pritožba B. B., ki jo je vložil zoper sklep Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017, zavrže in da se zavrže tudi njegova pritožba zoper sklep z dne 22. 2. 2017 (s tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo B. B. z dne 27. 11. 2017 s kasnejšimi dopolnitvami zoper sklep Ng 67/2017). Pritožnik tudi napačno meni, da ker je bila njegova pritožba le zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa in o njej ni bilo meritorno odločeno, sklep Ng 67/2017 ni pravnomočen. Tako stališče je po presoji pritožbenega sodišča napačno. Pritožba B. B. proti sklepu Ng 67/2017, ki je predstavljal listino za vpise v registrskem postopku, ki so predmet konkretnega ničnostnega zahtevka v tem postopku, je bila zavržena. Če je temu tako, je kljub razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, sklep z dne 23. 11. 2017 postal ponovno pravnomočen. Sodna odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna (319. člen ZPP). Pritožnik (in tudi ne tožena stranka) namreč ne zatrjuje, da je sklep Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017 še pod morebitno pritožbo. Ugotovitev sodišča prve stopnje v 8. točki obrazložitve, da je sporni vpis v sodni register opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa, zato ni ne nepravilna in ne protispisna. Prav tako pa odločitev sodišča, ki temelji na dokaznih listinah, ki jih je sodišče presodilo v dokaznem postopku, ne more biti subjektivna. Iz tega razloga tudi ne more biti podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo iz navedenega razloga zatrjuje pritožnik.
13. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP) in odločilo, da pritožba ni utemeljena. Posledično je pritožba neutemeljena tudi zoper stroškovno odločitev izreka. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
15. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške tožene stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife (OT) in toženi stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 2% za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22% DDV, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, skupaj 279,99 EUR. Priznani stroški tožene stranke znašajo 279,99 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka toženi stranki plačati v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila (313. člen ZPP).
1 prim. sodbo VS RS II Ips 535/98 2 9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 201 in 2. točka obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 3 prim. sklep VS RS III Ips 4/2005 z dne 3. 10. 2006 4 prim. sklep VSL I Cpg 566/2012 z dne 28. 5. 2013 5 prim. sodbo VS RS II Ips 602/99 z dne 8. 6. 2000 6 Slednje velja tudi glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na gospodarski spor V Pg 2260/2017.