Jedro

Ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka 623. člena ZOR se izkaže za zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo plačilo določeno že zgolj z obračunom št. 10/94. Obračun je namreč sestavila tožnikova pravna prednica, toženka pa z njegovo vsebino ni soglašala in zato ni bilo podano pogodbeno soglasje glede obsega plačila. Pogodbeni stranki sta pogodbeno določili plačilo za dela, ki so razvidna iz predračuna z dne 12.7.1994 in se tako očitno znašli v situaciji, v kateri je bilo plačilo za določena dela urejeno s pogodbo, za (nekatera) dodatna dela pa plačilo ni bilo pogodbeno določeno. Sodišče bi zato moralo (ob pravilni uporabi materialnega prava) predvsem ugotoviti, za katera dela je bilo plačilo pogodbeno določeno, za ostala (dodatna dela) pa bi moralo določiti plačilo v skladu z drugim odstavkom 623. člena ZOR in nato odločati v okviru tožbenega zahtevka.

Izrek

Reviziji se ugodi, razveljavita se sodba pritožbenega sodišča v celoti, sodba sodišča prve stopnje pa glede drugega odstavka izreka Šs katerim je bilo toženki naloženo plačilo 1.478.073,76 SIT (sedaj 6167,89 EUR), mandatnih stroškov 14.784 SIT (sedaj 61,69 EUR) in nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 232.260 SIT (sedaj 969,20 EUR)Ć in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo plačilni nalog Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. I Pl 167/95 z dne 20.3.1995 in razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.478.073,76 SIT, mandatne stroške v znesku 14.784 SIT in nadaljnje pravdne stroške v višini 232.660 SIT, glede zneska 343,04 SIT pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku zaradi stališča, da je bila toženka dolžna plačati za opravljeno delo na podlagi obračuna št. 10/94 znesek 32.237 nemških mark, plačala pa je le 17.000 nemških mark, zaradi česar naj bi znašal njen dolg do tožnika še 15.237 nemških mark v tolarski protivrednosti in kapitalizirani znesek zapadlih zamudnih obresti.

2.Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "vseh razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP". Revidentka (ponovno) poudarja, da del v vrednosti nad 17.000 DEM ni nikoli naročila, razlike med tem zneskom in celotnim obračunom, ki predstavlja višino tožbenega zahtevka pa ni dolžna plačati, saj se k temu ni z ničemer zavezala. Obračun št. 10/94 je sestavila pravna prednica tožnika brez soglasja toženke in zato ne dokazuje tožnikove terjatve. Obstoj pogodbenega temelja za vtoževani znesek predstavlja tožnikovo dokazno breme.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa na revizijo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

5.Tožnikov pravni prednik je s toženko sklenil podjemno pogodbo (pogodbo o delu) glede adaptacije toženkinega stanovanja. Sporno je, ali je toženka v celoti izpolnila obvezo plačila na podlagi sklenjene pogodbe. Sporno razmerje je nastalo v letu 1994 in je zato pri materialnopravni presoji treba uporabiti Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR(1). Naročnikovo plačilo izvajalčeve storitve ureja 623. člen ZOR. Plačilo določita pogodbeni stranki, če ni urejeno z obvezno tarifo ali kakšnim drugim obveznim aktom(2). Zakon ureja tudi situacijo, ko pogodbeni stranki ne dogovorita zneska plačila za izvajalčevo storitev. V takšnem primeru plačilo določi sodišče, pri čemer upošteva vrednost dela, normalno potreben čas in običajno plačilo za istovrstna dela(3).

6.Ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka 623. člena ZOR se izkaže za zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo plačilo določeno že zgolj z obračunom št. 10/94. Obračun je namreč sestavila tožnikova pravna prednica, toženka pa z njegovo vsebino ni soglašala in zato ni bilo podano pogodbeno soglasje glede obsega plačila(4). Pogodbeni stranki sta pogodbeno določili plačilo za dela, ki so razvidna iz predračuna z dne 12.7.1994 in se tako očitno znašli v situaciji, v kateri je bilo plačilo za določena dela urejeno s pogodbo, za (nekatera) dodatna dela pa plačilo ni bilo pogodbeno določeno. Sodišče bi zato moralo (ob pravilni uporabi materialnega prava) predvsem ugotoviti, za katera dela je bilo plačilo pogodbeno določeno, za ostala (dodatna dela) pa bi moralo določiti plačilo v skladu z drugim odstavkom 623. člena ZOR in nato odločati v okviru tožbenega zahtevka.

7.Vrhovno sodišče je ugodilo reviziji na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP. Odločitev o revizijskih stroških je pridržana za končno odločbo(5).

Op. št. (1): Primerjaj določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Op. št. (2): Primerjaj določbo prvega odstavka 623. člena ZOR.Op. št. (3): Primerjaj določbo drugega odstavka 623. člena ZOR.Op. št. (4): Primerjaj določbo 28. člena ZOR.Op. št. (5): Primerjaj določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.