Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je treba vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je bil zamujen rok, če pa je za zamudo stranka izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže. II. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 7. 4. 2016 vložil tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 476/2011 z dne 19. 2. 2016, s katerim je bilo sklenjeno, da je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 476/2011 z dne 20. 12. 2011. Sodišču je predlagal, naj zaradi očitanih nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijani sklep razveljavi in odpravi ter odloči, da mu sredstev ni potrebno vračati, toženki pa naloži v plačilo stroške postopka.

2. Ker tožnik tožbe, ki jo je vložil sam, ni podpisal (podpisan ni bil noben od dveh izvodov tožbe), ga je sodišče v dopisu I U 559/2016-6 z dne 13. 5. 2016 pozvalo, da to pomanjkljivost tožbe odpravi v roku 3 dni, in sicer tako, da sodišču predloži tožbo s svojim podpisom. Tožnik v postavljenem roku, kot tudi ne do dneva odločitve sodišča, podpisane tožbe kljub pozivu ni posredoval. Tožba je ostala nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavo, zato jo je sodišče zavrglo s sklepom I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v pozivu. Sklep I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016 je bil tožniku po podatkih na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v sodnem spisu, pravilno vročen 29. 6. 2016 ob upoštevanju instituta fikcije vročitve skladno s četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1),(1) priporočeno pismo, ki je vsebovalo ta sklep, pa mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno naslednji dan, to je 30. 6. 2016. 3. Tožnik je 14. 7. 2016 vložil vlogo: predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe in pritožbo zoper sklep I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016. Navaja, da je sodišče s sklepom I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016 odločilo s fiktivno predpostavko, dejansko pa gre za hudo bolezen, zaradi katere ni mogel odpraviti pomanjkljivosti tožbe. Sodišču sta bila poslana dva izvoda tožba. En izvod je bil nepodpisan, drugi pa je bil podpisan. Ne drži teza, da so bile pomanjkljivosti takšne narave, da obravnava tožbe ni bila mogoča. Bolezen se je pojavila iznenada in nepredvidljivo. Bil je na intenzivnem zdravljenju, naslednji obisk pri psihiatru je imel določen za 11. 8. 2016 (prilaga vabilo na specialistični pregled v psihiatrični ambulanti z dne 14. 7. 2016). Pričakuje ugoditev vlogi za vrnitev v prejšnje stanje, torej na dan, ko je možno še opraviti zamujeno dejanje, to je podpis tožbe, in razveljavitev sklepa I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016. Predlaga oprostitev plačila takse „za predlog in pritožbo in vse stroške tega postopka“.

K I. točki izreka

4. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je prepozen.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZUS-1 lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje stranka, če iz opravičenega razloga zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Predlog mora vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok, če pa je za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Po 3 mesecih od dneva zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje (četrti odstavek 24. člena ZUS-1).

6. Skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZUS-1 je na tožniku, da okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkaže že ob njegovi vložitvi.

7. Kot navedeno je bil tožniku sklep I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016, s katerim je bila kot nesposobna za obravnavo zavržena nepodpisana tožba, ki jo je tožnik sam vložil 7. 4. 2016, v priporočenem pismu 30. 6. 2016 puščen v njegovem hišnem predalčniku (ker tožnik pisma ni dvignil v roku 15 dni). To jasno izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, podpisanega s strani vročevalca. Glede na to sodišče ugotavlja, da je tožnik za zamudo izvedel najpozneje tedaj, ko se je lahko seznanil s sklepom I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016, torej 30. 6. 2016. Tega dne mu je bilo namreč priporočeno pismo s sklepom I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016 puščeno v hišnem predalčniku. Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje namreč ne zatrjuje nobenih drugačnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na tek 8-dnevnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Ker je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je bil zamujen rok, če pa je za zamudo stranka izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo, to v konkretnem primeru – upoštevaje vse navedeno pod prejšnjo točko obrazložitve tega sklepa – pomeni, da se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po drugemu odstavku 24. člena ZUS-1 iztekel v petek, 8. 7. 2016. Tožnik pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil priporočeno po pošti šele 14. 7. 2016, kar potrjuje žig na ovojnici pisma, v kateri je sodišču poslal vlogo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, to pa je prepozno.

9. Sodišče je zato moralo tožnikov prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči (smiselno prvi odstavek 120. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker je sodišče tako sklenilo iz formalnopravnih razlogov, torej brez vsebinske obravnave predloga, se do zatrjevanih razlogov, s katerimi skuša tožnik utemeljiti svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne opredeljuje, ker na odločitev sodišča ne morejo vplivati.

10. Tožnik sicer navaja, da naj bi imel hudo duševno bolezen in da zato sploh ne more opravljati dejanj v predmetni zadevi, vendar so te trditve nekonkretizirane in v celoti neizkazane, zato jih sodišče ni upoštevalo. Predloženo vabilo na specialistični pregled v psihiatrični ambulanti z dne 14. 7. 2016 ne dokazuje, da bi tožnik trpel za tako obliko bolezni, da bi to lahko kakor koli vplivalo na njegovo poslovno oziroma procesno sposobnost (tožnikovo zdravstveno stanje v vabilu tudi ni nikjer navedeno), po podatkih, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, pa tožniku poslovna sposobnost tudi ni bila odvzeta. Glede na navedeno sodišče nima podlage, da bi dvomilo v tožnikovo poslovno sposobnost, zato tudi ni ravnalo po določbah 81. člena ZPP. Končno je tožnik tožbo v upravnem sporu pa vložil sam.

K II. točki izreka

11. Pritožba ni dovoljena.

12. ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.(2) Upoštevaje četrti odstavek 86. člena ZPP pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, vendar le, če imata opravljen pravniški državni izpit. 13. Tožnik je pritožbo podpisal sam, poleg tega pa je navedena in podpisana tudi A.A.. Sodišče je glede na to v dopisu št. I U 559/2016-11 z dne 21. 7. 2016 tožnika in A.A. pozvalo na predložitev ustreznega pooblastila in (oziroma) dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu v roku 8 dni, z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Ker niti ustreznega pooblastila niti potrdila o pravniškem državnem izpitu sodišču nista posredovala v postavljenem roku (niti do dneva izdaje tega sklepa), poleg tega pa tožnik tudi sicer ni niti zatrjeval, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo zoper sklep I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016 torej vložila oseba, ki te pravice nima, in skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je taka pritožba nedovoljena.

14. Ker po prvem odstavku 343. člena ZPP že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, je sodišče glede na zgoraj navedeno odločilo, da se pritožba na tej pravni podlagi zavrže. Sodišče še dodaja, da je v pravnem pouku sklepa I U 559/2016-7 z dne 13. 6. 2016 tožnika izrecno poučilo, da se pritožbo lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. 15. O predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse sodišče ni odločalo, ker so zadeve brezplačne pravne pomoči oproščene plačila sodne takse na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah. Stroški postopka pa niso nastali.

opomba (1) : V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.

opomba (2) : Ustavnost te zakonske določbe je že presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo.