Jedro

Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v drugem odstavku III. točke izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po zapustnici U. T. (I. točka izreka) in kot dediče po zapustnici razglasilo F. P., L. T., R. T. in D. T. (II. točka izreka sklepa) ter odločilo, da na podlagi oporoke in zakona F. P. prejme celotno zapuščino (prvi odstavek III. točke izreka), ostali trije dediči pa prejmejo nujni dedni delež v denarju, in sicer vsi skupaj 4.174,41 EUR, kar jim mora oporočna dedinja F. P. izplačati v roku šestih mesecev (drugi odstavek III. točke izreka sklepa). Odrejena je bila tudi zemljiškoknjižna izvedba sklepa o dedovanju (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep (iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožniki nasprotujejo le drugemu odstavku III. točke izreka sklepa) se pritožujejo dediči L., R. in D. T. iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da je z izpodbijanim sklepom prišlo do prikrajšanja nujnega deleža. Sodišče je za izračun višine nujnih deležev upoštevalo cenitev nepremičnin iz sodnega spisa P 184/2001, po cenah, ki se ne dajo preizkusiti. Vrednost zapustničinega premoženja je danes bistveno višja kot v času zapustničine smrti. Izpodbijani sklep je upošteval vrednost delnic na dan 19. 9. 2011, pri tem pa sklep nima razlogov, zakaj se na ta datum ni vrednotila tudi nepremičnina. Prav tako se ne da preizkusiti cenitve ing. K., saj ni mogoče razbrati, na kateri datum se cenitev nanaša; najmanj pa sta obe cenitvi zastareli, saj je od izdelave do izpodbijanega sklepa preteklo devet let. Po cenitvah G.-a, ki jih pritožniki prilagajo, izhajajo povsem druge, višje cene, ki bi jih sodišče moralo upoštevati, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do prikrajšanja nujnega deleža. Prav tako pa tudi rok za izplačilo nujnih deležev ni v skladu z oporoko. Sodišče ni imelo podlage za določitev šestmesečnega roka za izplačilo nujnega deleža. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Zakon o dedovanju v 27. členu določa, da je pravica do nujnega deleža dedna pravica. To pomeni, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju. Slednje je določila zapustnica tudi v obravnavanem primeru, ko je pravnemu predniku pritožnikov v oporoki namenila izplačilo nujnega deleža v denarju.

5. V obravnavani zadevi je odločilno vprašanje, na kakšen način oziroma od kakšne vrednosti zapuščine se računa višina zneska, ki ustreza nujnemu deležu pritožnikov.

6. Najprej je pritrditi pritožbi, da izpodbijani sklep nima razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje ugotavljalo vrednost vrednostnih papirjev na dan 19. 9. 2011, medtem ko je vrednost nepremičnega premoženja ugotavljalo na podlagi cenitev, ki so bile pridobljene v letih 2003 in 2004. Pri tem je dodati, da za takšen časovni razmik pritožbeno sodišče ne vidi nobenega upravičenega razloga.

7. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki predstavlja izplačilo nujnega deleža v denarju, upoštevalo cenitve nepremičnin, ki jih je predložila oporočna dedinja. Ne le, da te cenitve niso bile vročene pritožnikom, da bi se lahko do njih opredelili; ugotavljanje vrednosti nepremičnin po stanju na dan zapustničine smrti in po cenah na dan izdelave izvedenskih mnenj, pri čemer so bila mnenja izdelana kar devet let pred izdajo izpodbijanega sklepa, tudi materialnopravno ni pravilno.

8. V skladu s teorijo in sodno prakso (2) z oporočnim določilom, o katerem govori 27. člen ZD, oporočitelj določa način delitve dediščine. Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je ob takšnem pravnem izhodišču treba ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času delitve, to pa je v času odločanja (3). Upoštevanje cen, ki veljajo v času odločanja namreč preprečuje razvrednotenje nujnega deleža zaradi sprememb cen, na kar utemeljeno opozarjajo pritožniki v pritožbi. Višina denarnega zneska iz naslova nujnega deleža, kot je določena v izpodbijanem sklepu, v času odločanja namreč ne predstavlja ¼ vrednosti celotne zapuščine, kolikor bi pritožnikom šlo, če v oporoki ne bi bilo določeno izplačilo nujnega deleža v denarju.

9. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje je tudi dejansko stanje ostalo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je odločeno o višini denarnega zneska, ki ga je nujnim dedičem dolžna izplačati oporočna dedinja in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti vrednost zapuščine po stanju, kakršno je bilo ob smrti zapustnice, upoštevajoč cene, ki veljajo v času odločanja, dedičem pa bo moralo omogočiti, da se o teh odločilnih dejstvih izjavijo. Šele ko bo vrednost zapuščine ugotovljena na takšen način, bo mogoče pravilno (in pravično) izračunati višino denarnega zneska, ki pripada pritožnikom iz naslova nujnega deleža. 10. Na koncu pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožbenemu očitku, da izpodbijani sklep nima razlogov glede določitve roka za izplačilo nujnega deleža, kar bo moralo sodišče prve stopnje prav tako sanirati pri ponovnem odločanju.

(1) V skladu s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni z ZD drugače določeno.

(2) Prim. K. Zupančič; Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča – osma, spremenjena in dopolnjena izdaja – Ljubljana: Uradni list RS, 2005, str. 57 in sodba VSRS II Ips 160/1999

(3) Tako tudi Pravno mnenje občne seje VSH Gž 2111/58 z dne 23. 10. 1958