Jedro

Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj glasi: „1. Ugovoru dolžnice se ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju In 211/2013 z dne 10. 9. 2013 in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter predlog za izvršbo zavrne.

2. Upnik mora dolžnici v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 274,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.„

2. Upnik mora dolžnici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 344,84 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor (I. točka izreka) in odločilo še, da je dolžnica dolžna upniku v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 219,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica. Navaja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila v izvršilni zadevi izvršba dovoljena na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju I 72/94 z dne 14. 1. 1994, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 12. 7. 1994, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju St 647/2009 z dne 31. 5. 2011 ter pogodbo o prenosu terjatev z dne 11. 3. 2013. Ocenjuje, da na podlagi navedenih sklepov in pogodbe o prenosu terjatve sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe, ker niso izpolnjeni pogoji iz 19. in 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Za primernost izvršilnega naslova mora biti ob formalni pravnomočnosti podana tudi materialna pravnomočnost. S sklepom o izvršbi v izvršilni zadevi I 72/94 zastavni dolžnici ni naložena nobena obveznost, zastavna dolžnica pa v tistem postopku sploh ni sodelovala. Pri deležu nepremičnin zastavne dolžnice izvršba po izvršilnem postopku I 72/94 nikoli ni bila zaznamovana, kot je razvidno iz zgodovinskega izpiska zemljiške knjige. Ponavlja ugovorne trditve, da zastavne pravice nikoli ni priznavala, da je B.S. st. te nepremičnine kupil pred svojo smrtjo, umrl pa je leta 1991, kot izhaja iz zapuščinskega spisa D 75/91, zastavna pravica pa je nastala v letu 1992. V svojih ugovornih trditvah naj bi jasno nakazala, da je listina, na podlagi katere je vpisana zastavna pravica, nična. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi in ugovoru ugodi in izvršilni postopek proti zastavni dolžnici ustavi, upniku pa naloži plačilo dosedanjih izvršilnih stroškov. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov pritožbe.

3. Upnik je po pooblaščenki podal obsežen odgovor na pritožbo, v katerem pojasnjuje, da je dolžnica zastavna dolžnica, saj je njeno lastništvo sporne, z zastavno pravico obremenjene nepremičnine posledica pravnega nasledstva in se izvaja iz njega pravnega prednika. Zato upnik utemeljeno zahteva izvršbo terjatve z zaznambo in prodajo sporne nepremičnine. Obširno pojasnjuje zanj pomembne okoliščine poteka izvršilnega postopka I 72/94 in stečajnega postopka St 647/2009 ter pojasnjuje, zakaj hipoteka ni ugasnila v obliki zastaranja. Sodišču druge stopnje predlaga, da neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrne in potrdi izpodbijani prvostopenjski sklep. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen (drugi odstavek 55. člena ZIZ).(1) Upniku tako gre procesno varstvo šele, ko je jasno, da ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu.

7. Pritožbeni pregled zadeve pokaže naslednje: - Upnik je v predmetni izvršilni zadevi podal predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju I 72/94 z dne 14. 1. 1994, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 12. 7. 1994, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju St 647/2009 z dne 31. 5. 2011 ter pogodbo o prenosu terjatev z dne 11. 3. 2013. Aktivna legitimacija upnika je podana na podlagi pogodbe o odplačnem prenosu terjatve, na podlagi katere je kupil terjatev od prejšnje upnice O. M.. Tudi dolžničin položaj zastavne dolžnice izhaja iz njenega pravnega nasledstva z zastavno pravico obremenjenega solastnega deleža 1/2 nepremičnin - parcel, ki so predstavljale vl. št. 27 k.o. K..(2) Lastninska pravica dolžnice na teh nepremičninah v deležu 1/2 od celote je na podlagi posadne listine (Dn št. 3219/92, priloga spisa D 21), sklepa o dedovanju po pokojnem F.B.S. D 757/91 z dne 28. 2. 2001 ter sklepa o popravi sklepa o dedovanju D 757/91 z dne 24. 10. 2001 (prilogi spisa D 22) izvedena iz lastninske pravice J. in A.Š., ki sta bila oba lastnika vsak do 1/4 od celote vl. št. 27 k.o. K.. S sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju II R 409/1992 z dne 16. 12. 1992 v zvezi s posojilno pogodbo z dne 10. 12. 1992 med posojilojemalko O.M. in posojilojemalcem B.S. je bila na njunem solastniškem deležu ustanovljena zastavna pravica - hipoteka. Sprememba lastništva s hipoteko obremenjene nepremičnine ne vpliva na obstoj same hipoteke, zato je nova (so)lastnica postala zastavna dolžnica glede svojega deleža nepremičnin vl. št. 27 k.o. Kočice.

8. Vendar pa upnik ni izkazal ustreznega izvršilnega naslova po 19. in 21. členu ZIZ v zvezi s 17. členom ZIZ, da bi na njegovi podlagi lahko uveljavljal izvršbo zoper zastavno dolžnico. Hipoteka je bila ustanovljena s sklepom o zavarovanju z zastavno pravico II R 409/1992 z dne 16. 12. 1992 na podlagi posojilne pogodbe z dne 10. 2. 1992. Upnik pa izvršbe ne predlaga na podlagi tega sklepa v zvezi s posojilno pogodbo, ki bi edini predstavljal izvršilni naslov zoper dolžnico. Predlog za izvršbo je podan na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju I 72/94 z dne 14. 1. 1994. 9. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je bil sklep o izvršbi I 72/94, izdan na podlagi izvršilnega naslova (sklepa o zavarovanju z zastavno pravico II R 409/1992 z dne 16. 12. 1992 na podlagi posojilne pogodbe z dne 10. 2. 1992), zato v dovolitvenem delu ne more predstavljati samostojnega izvršilnega naslova, tega lahko (zoper dolžnika, ki je v njem naveden) predstavlja le v stroškovnem delu, v katerem je dolžniku naloženo plačilo stroškov izvršilnega predloga.(3) Za primernost izvršilnega naslova namreč ne zadošča zgolj t.i. formalna pravnomočnost (da odločbe ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi), temveč je bistvena t.i. materialna pravnomočnost, kar pomeni, da mora biti v izvršilnem naslovu (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve. Izvršljiva lahko postane samo obsojajoča (kondemnatorna) sodna odločba.(4)

10. Ob tem pa je poudariti še, da je bila s sklepom I 72/94 z dne 14. 1. 1994 na podlagi posojilne pogodbe z dne 10. 2. 1992 v zvezi s sklepom o zavarovanju z zastavno pravico II R 409/1992 z dne 16. 12. 1992 dovoljena izvršba le zoper dolžnika B.S. (roj. 1960) z rubežem in prodajo premičnin. Iz priloženega izvršilnega spisa I 72/94 pa izhaja še, da je bila s sklepom o nadaljevanju izvršbe z dne 8. 4. 1998, ta dovoljena še za nepremičnine, ki so last dolžnika - vl. št. 27 k.o. K.. Navedene nepremičnine so bile last dolžnika le v deležu 1/2 od celote,(5) zato je tudi zaznamba izvršbe bila vpisana le pri dolžnikovem deležu 1/2 nepremičnine in je bila v tem obsegu po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu v stečajnem postopku St 647/2009 z dne 7. 1. 2011 tudi izbrisana (Dn 766/2011 z dne 31. 1. 2011). Tekom izvršilnega postopka je sicer bila izvedena dražba celotne nepremičnine, torej tudi solastniških deležev J. in A.Š., vendar izvršba zoper njiju nikoli ni bila predlagana in dovoljena ter zaznamba sklepa o izvršbi, kot prvo izvršilno dejanje v postopku izvršbe nepremičnin na njunih solastniških deležih, kot izhaja iz zgodovinskih izpiskov iz javne zemljiške knjige, ni bila vpisana. Poskus prodaje celotne nepremičnine na dražbi v izvršilnem postopku I 72/94 bi lahko predstavljal le smiselno soglašanje solastnikov s prodajo nepremičnine kot celote, nikakor pa ne more nadomestiti upnikovega predloga za izvršbo zoper zastavna dolžnika, kakor tudi ne sklepa o izvršbi zoper njiju, saj bi s takšnim obravnavanjem zastavnima dolžnikoma bila odvzeta pravica do kakršnegakoli pravnega sredstva v izvršilnem postopku. Zmotne so tako navedbe upnika, da je bil izvršilni postopek I 72/94 razširjen tudi na zastavna dolžnika. Sklep o izvršbi I 72/94 z dne 14. 1. 1994, ob že podanih razlogih, da z njim ni bilo odločeno o obstoju upnikove terjatve, tudi sicer ne more predstavljati ustreznega izvršilnega naslova za izvršbo zoper zastavno dolžnico V.S., kot pravno naslednico solastniškega deleža J. in A.Š. pri nepremičninah pripisanih pri vl. št. 27 k.o. K..

11. Pogodba o odplačnem prenosu terjatve z dne 11. 3. 2013 (priloga spisa A 7), s katero sta se prvotna upnica in sedanji upnik dogovorila o odplačnem prenosu terjatve prvotne upnice zoper dolžnika B.S., ki je zavarovana z zastavno pravico na 1/2 solastninskega deleža natančno navedenih nepremičnin (vse spadajo k prej vl. št. 27 k.o. K.) last V.S., prav tako ne more prispevati k temu, da bi sklep o izvršbi v izvršilni zadevi I 72/94 predstavljal izvršilni naslov za izvršbo zoper zastavno dolžnico V.S.. Tudi dejstvo, da je v predmetni pogodbi kot uvodna ugotovitev navedeno, da je odstopnica - prejšnja upnica imetnica terjatve zoper dolžnika B. S., ki je zavarovana z zastavno pravico na navedenih nepremičninah, na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju I 72/94 z dne 14. 1. 1994, na obstoj ustreznega izvršilnega naslova ne more vplivati.

12. Čeprav sta bili terjatev prvotne upnice in ločitvena pravica potrjeni s sklepom v stečajnem postopku zoper dolžnika B.S.(ml.) St 647/2009 z dne 31. 5. 2011 (priloga spisa A 8), sodišče druge stopnje poudarja, da se je ločitvena pravica nanašala le na pravico do prednostnega poplačila iz določenega premoženja last (stečajnega) dolžnika, izrecno iz dolžnikovih nepremičnin vl. št. 27 k.o. K.. Ker pa je stečajni dolžnik na predmetnih nepremičninah upoštevajoč podatke javne zemljiške knjige imel v lasti le solastniški delež 1/2 od celote, tudi ločitvena pravica upniku daje pravico poplačati se le iz njegovega solastniškega deleža do 1/2 od celote. Ne more pa upnik na njeni podlagi poseči na solastniški delež ostalih solastnikov, tretjih oseb, ki pa niso stečajni dolžniki in z ločitveno pravico, priznano v stečajnem postopku, niso v nobeni pravno relevantni povezavi. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.(6) Priznanje ločitvene pravice nikakor ni namenjeno kakršnemukoli posegu v pravice tretjih oseb, zato sklep stečajnega sodišča St 674/2009 ne predstavlja izvršilnega naslova za uveljavljanje izvršbe zoper zastavno dolžnico V.S..

13. Prav tako pa navedeno ne vpliva na tek oziroma pretrganje časa, potrebnega za ugasnitev hipoteke zaradi njenega zastaranje na solastniškem deležu dolžnice V.S.. Ob tem, da upnik ne razpolaga z ustreznim izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi bila lahko dovoljena izvršba zoper dolžnico V.S., pa je pritrditi tudi ugovornim navedbam dolžnice o ugasnitvi hipoteke zaradi zastaranja. Na podlagi tretjega odstavka 154. člena SPZ hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.(7) Iz izvršilnega predloga v zadevi I 72/94, na podlagi katerega je bil v navedeni zadevi izdan sklep o izvršbi, izhaja, da je zadnji obrok terjatve dospel v plačilo dne 10. 12. 1993, desetletni rok od tega dne je zato potekel 10. 12. 2003. Če bi bil zoper zastavna dolžnika J. in A.Š. v izvršilni zadevi I 72/94 vložen predlog za izvršbo, bi se lahko zastaranje hipoteke na njunem solastniškem deležu, ki sedaj predstavlja solastniški delež dolžnice 1/2 od celote vl. št. 27 k.o. K., pretrgalo in bi s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka, torej z dnem 31. 3. 2005 začelo znova teči. Vendar pa je bila v izvršilnem postopku I 72/94 izvršba dovoljena le zoper dolžnika B.S. (ml.) in na nepremičninah last dolžnika, ki so predstavljale vl. št. 27 k.o. K. v deležu 1/2 od celote. Medtem ko izvršba zoper zastavna dolžnika J. in A.Š. nikoli ni bila predlagana in dovoljena. Zastaranje hipoteke, ki je bila na solastniškem deležu last J. in A.Š., vsakega do 1/4 ustanovljena s sklepom II R 409/1992 z dne 16. 12. 1992, je teklo od zapadlosti terjatve, zavarovane z zastavno pravico, in z vložitvijo predloga za izvršbo v izvršilnem postopku I 72/94 (do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi tega izvršilnega postopka - dne 30. 3. 2005) ni bilo pretrgano. Ker je zapadlost zadnjega obroka, s hipoteko zavarovane terjatve upnice O.M. oziroma sedaj upnika T.Š., nastopila dne 10. 12. 1993,8 hipoteka na solastniškem deležu dolžnice V.S. 1/2 od celote nepremičnin vl. št. 27 k.o. K., oziroma njenih pravnih prednikov, J. in A. Š. vsakega do 1/4 od celote, pa do vložitve predloga za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi dne 26. 6. 2013, nikoli ni bila sodno uveljavljana, je utemeljen tudi dolžničin ugovor, da je hipoteka na njenem solastniškem deležu, s potekom desetletnega roka zaradi zastaranja ugasnila, preden je upnik vložil predlog za izvršbo.

14. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi dolžnice in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru ter sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo.

15. Sprememba odločitve o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O potrebnih ugovornih in pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP, 155. členom ZPP, 15. členom ZIZ, šestim odstavkom 38. člena ZIZ, Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji je sodišče druge stopnje kot potrebne priznalo priglašene stroške: nagrado za ugovor v znesku 160,20 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT, materialne stroške v znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT, 22 % DDV v znesku 39,64 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT ter sodno takso za ugovor v znesku 55,00 EUR. Upnik mora sam kriti svoje stroške odgovora na ugovor in dolžnici v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v skupnem znesku 274,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

16. Dolžnica je s pritožbo v celoti uspela, zato je upravičena do povrnitve naslednjih priglašenih stroškov: nagrada za pritožbo v znesku 160,20 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT, materialne stroške v znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT, 22 % DDV v znesku 39,64 EUR po tar. št. 6007 ZOdvT ter sodno takso za pritožbo v znesku 125,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški dolžnice 344,48 EUR, ki ji je jih upnik dolžan povrniti v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča druge stopnje. Odgovor, ki ga je na pritožbo vložil upnik, pa ni dodatno prispeval k rešitvi zadeve, zato mu sodišče druge stopnje stroškov odgovora na pritožbo ni priznalo in jih krije upnik sam (155. člen ZPP).

Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003. Op. št. (2) : Skladno s prvim odstavkom 148. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

Op. št. (3) : Tako tudi VSL sklep II Ip 209/2014 z dne 5. 2. 2014, VSC sklep I Ip 578/2010 z dne 28. 10. 2010. Op. št. (4) : Primerjaj Triva - Belajec - Dika, Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, paragraf 23/8, stran 136. Op. št. (5) : Kar nesporno izhaja iz podatkov zemljiške knjige za nepremičnine pripisane k vl. št. k.o. Kočice.

Op. št. (6) : Tako določa prvi odstavek 19. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Op. št. (7) : Podrobneje o ugasnitvi hipoteke zaradi zastaranja Keresteš T. v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 700-703.