U-I-206/03 -9

3. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Cipota iz Murske Sobote na seji dne 3. marca 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 41. člena, 42., 48. člena, petega odstavka 116. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 118. člena, 124., 125., 126. in 158. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), 119. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) ter 3., 5. in 6. člena Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/2000 in 96/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 41. člena, 42. in 48. člen, peti odstavek 116. člena in drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena, 124., 125., 126. in 158. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), 119. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter 3., 5. in 6. člen Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (v nadaljevanju Odlok). Drugi odstavek 41. člena SZ-1 pobudnik izpodbija z navedbo, da je v neskladju 119. členom SPZ in da ne omogoča nadzora nad plačili iz državnega in občinskega rezervnega sklada v rezervni sklad etažnih lastnikov. Za 42. člen SZ-1 navaja, da omogoča nenamensko uporabo v rezervnem skladu zbranih sredstev ter da se denarno stanje na takih skladih prikazuje le knjigovodsko. Pobudnik nadalje navaja, da 48. člen SZ-1, ki se nanaša na upravnika v večstanovanjski stavbi, postavlja v neenak položaj lastnika stanovanja v taki stavbi, v primerjavi z lastnikom enodružinske hiše. Določbo petega odstavka 116. člena SZ-1 pobudnik izpodbija, ker v valuti evro določa vrednost točke, ki je eden od elementov za ugotavljanje vrednosti stanovanja in s tem podlaga za določanje neprofitne najemnine. Ta določba naj bi bila v neskladju z Zakonom o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91-I – v nadaljevanju ZUDE). Drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena SZ-1 izpodbija z navedbo, da bi bilo treba pri opredelitvi posameznih elementov neprofitne najemnine stroške zavarovanja skupnih delov stanovanjske stavbe, stroške za opravljanje upravniških storitev in amortizacijo določiti v odstotku od neprofitne najemnine in ne od vrednosti stanovanja, kot je to določeno v izpodbijanih določbah. Pobudnik izpodbija tudi določbe 124. do 125. člena SZ-1, ki urejajo inšpekcijski nadzor na stanovanjskem področju, in 158. člen SZ-1, ki ureja ustanovitev in poslovanje občinskega javnega stanovanjskega sklada ter zagotavljanje sredstev za njegovo poslovanje.

2.Pobudnik izpodbija 119. člen SPZ, ki ureja obvezen rezervni sklad za nepremičnine z več stanovanji. Navaja, da ta člen izenačuje lastnike stanovanj, ki živijo v teh stanovanjih, z najemniki stanovanj, v boljšem položaju pa so lastniki, ki stanovanja oddajajo. Izpodbija 3. člen Odloka, ker določa posamezne elemente za neprofitno najemnino v odstotku od vrednosti stanovanja, 5. in 6. člen pa, ker določata vrednost točke za izračun vrednosti stanovanja v tuji valuti.

3.Glede 42. člena, petega odstavka 116. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ter 3. in 5. člena Odloka zatrjuje, da so v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ter s 23. in 44. členom Ustave, drugi izpodbijani členi SZ-1, SPZ in Odloka pa naj bi bili v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ter s 33. in 36. členom Ustave.

B.

4.V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko da vsakdo pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. tega člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5.Del izpodbijanih zakonskih določb se nanaša na položaj lastnika stanovanj (določba drugega odstavka 41. člena, 42. in 48. člen SZ-1, 119. člen SPZ, v pretežnem delu tudi členi 124 do 126 SZ-1), pri drugih izpodbijanih določbah pa gre za določbe, ki opredeljujejo elemente neprofitne najemnine (peti odstavek 116. člena, drugi, tretji in četrti odstavek 118. člena SZ-1, 3., 5. in 6. člen Odloka) oziroma ustanovitev občinskega javnega stanovanjskega sklada (158. člen SZ-1). Pobudnik svojega položaja, zaradi katerega bi bil lahko z izpodbijanimi zakonskimi in podzakonskimi določbami prizadet, v pobudi ni opredelil. Iz pobude ni razvidno, ali izpodbija navedene določbe kot lastnik ali najemnik stanovanja, saj pobudi ni priložil nobene listine, ki bi opredeljevala njegov status. Zato tudi ni bilo mogoče preizkusiti, v čem bi morebitna ugoditev pobudi, izboljšala njegov konkreten položaj. Tega ni bilo mogoče preizkusiti tudi glede izpodbijane določbe 158. člena SZ-1, glede katere pobudnik niti ne zatrjuje, da je v občini, kjer prebiva, sploh prišlo do ustanovitve takega sklada.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje navedenih zakonskih in podzakonskih določb ter je njegovo pobudo zavrglo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj