Jedro

Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v javni listini, torej v obvestilu o poskusu vročitve, napačno ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa je za to treba navesti določno in dokazno podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. Tega bremena tožeča stranka ni zmogla, saj kakršnihkoli konkretnih očitkov oziroma nepravilnosti glede vročitve plačilnega naloga s fikcijo ne uveljavlja, temveč v pritožbi navaja le, da je plačilni nalog prejela šele 4. 1. 2024. V dokaz svojim trditvam prilaga izpis elektronske pošte, s katero ji je sodišče poleg vročanja po pošti prav tako posredovalo plačilni nalog z dne 10. 11. 2023, s tem pa pravilnosti vročitve s fikcijo ni uspela izpodbiti oziroma navedb o vročitvi plačilnega naloga šele 4. 1. 2024 ni uspela izkazati. Pošiljanje pisanj po elektronski pošti namreč ne predstavlja veljavnega načina vročanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 12. 10. 2023. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki navaja, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse prejela 4. 1. 2024, takrat je tudi vložila prošnjo za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo na višino stroškov postopka. Sodišče poziva, naj dopusti obravnavanje prošnje za oprostitev plačila sodne takse oziroma da naj izda nov plačilni nalog ali podaljša rok za plačilo sodne takse. V nadaljevanju tožeča stranka ponavlja navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 12. 10. 2023. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu z dne 10. 11. 2023, s katerim je bila tožeči stranki v plačilo naložena sodna taksa v znesku 114,00 EUR za pritožbo zoper sklep z dne 12. 10. 2023. Odločitev temelji na prvem odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in na ugotovitvi, da je tožeča stranka predlog za taksno oprostitev vložila že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu, kar je prepozno. Višje sodišče odločitev sprejema kot pravilno.

5. Plačilni nalog z dne 10. 11. 2023 je bil tožeči stranki vročen s fikcijo po četrtem odstavku 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Iz pravilno izpolnjenega obvestila o poskusu vročitve, ki ima lastnost javne listine in dokazuje resničnost v njem navedenih podatkov (prvi odstavek 224. člena ZPP), izhaja, da pošiljke s plačilnim nalogom ni bilo mogoče osebno vročiti naslovniku, zato je bilo v hišnem predalčniku tožeče stranke 13. 11. 2023 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, skupaj z opozorilom, da se bo v primeru, če pisanja v 15 dneh ne bo dvignila, štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Do vročitve plačilnega naloga s fikcijo je tako prišlo 28. 11. 2023, petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse in s tem tudi rok za vložitev predloga za taksno oprostitev pa je potekel 13. 12. 2023 (sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno navedlo datum 14. 12. 2023, vendar pa gre pri tem le za pisno napako, ki na pravilnost odločitve ni v ničemer vplivala). Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka vložila priporočeno po pošti šele 5. 1. 2024, kar je res prepozno in utemeljuje njegovo zavrženje.

6. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v javni listini, torej v obvestilu o poskusu vročitve, napačno ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa je za to treba navesti določno in dokazno podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. Tega bremena tožeča stranka ni zmogla, saj kakršnihkoli konkretnih očitkov oziroma nepravilnosti glede vročitve plačilnega naloga s fikcijo ne uveljavlja, temveč v pritožbi navaja le, da je plačilni nalog prejela šele 4. 1. 2024. V dokaz svojim trditvam prilaga izpis elektronske pošte, s katero ji je sodišče poleg vročanja po pošti prav tako posredovalo plačilni nalog z dne 10. 11. 2023, s tem pa pravilnosti vročitve s fikcijo ni uspela izpodbiti oziroma navedb o vročitvi plačilnega naloga šele 4. 1. 2024 ni uspela izkazati. Pošiljanje pisanj po elektronski pošti namreč ne predstavlja veljavnega načina vročanja, poleg tega pa je bila po podatkih spisa ta elektronska pošta s sodišča tožeči stranki poslana že 13. 11. 2023, torej na isti dan, kot ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o poskusu osebne vročitve. Dodatno elektronsko pošto s pozivom k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse je sodišče tožeči stranki poslalo še 22. 12. 2023, tožeča stranka pa se je v odgovor na elektronsko pošto sodišča z dne 13. 11. 2023 odzvala šele z elektronsko pošto z dne 4. 1. 2024 in s fizično pošiljko z dne 5. 1. 2024, kar je oboje že precej po izteku roka iz plačilnega naloga, ki je bil tožeči stranki po vsem pojasnjenem pravilno vročen s fikcijo dne 28. 11. 2023. 7. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sklep z dne 12. 10. 2023, za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa z dne 11. 1. 2024 niso pravno relevantne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Dne 5. 1. 2024 priporočeno po pošti vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrglo kot prepozen, ne da bi o njem vsebinsko odločalo. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).