Jedro

Namen izpodbijanega sklepa je v preprečitvi ponavljanja nasilnih dejanj nasprotne udeleženke, do katerih je prihajalo v preteklem obdobju. Upoštevajoč vse okoliščine oziroma posebnosti primera ni odločilno, da nasprotna udeleženka v času po izdaji sklepa z dne 24. 4. 2019 ni izvrševala nasilnih dejanj, saj samo to dejstvo še ne zadošča, da trajanja izrečenih ukrepov ni mogoče podaljšati. Če se po določitvi ukrepov odločilne okoliščine niso spremenile v smeri, ki bi predlagatelju in otrokoma zagotavljala, da do nasilja nasprotne udeleženke ne bo več prihajalo, je utemeljeno podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper njegov sklep z dne 15. 10. 2019. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da se je prvo sodišče sklicevalo le na dosedanje ugotovitve. Nedopustno je, da prvo sodišče ni poskusilo vsaj z zaslišanjem nasprotne udeleženke ugotoviti, ali se je stanje na njeni strani kaj spremenilo oziroma izboljšalo. Nasprotna udeleženka je želela v svoji izpovedbi pojasniti, kako potekajo stiki, in predlagati zaslišanje delavcev centra za socialno delo, ki nadzoruje stike. Ni res, da bi bila nekritična do svojih ravnanj. Zanika le, da bi bila dejanja storjena v takšni intenziteti in na takšen način, kot zatrjuje predlagatelj. Če bi bilo tako, potem ne bi obiskovala strokovne institucije, ki bi ji pomagala pri psihoterapevtskem zdravljenju. Iz potrdila z dne 18. 11. 2019 izhaja, da nasprotna udeleženka redno obiskuje terapijo ter kaže veliko pripravljenost za kontinuirano delo na sebi. Pri njej sta prepoznana velik materinski čut in ljubezen do svojih otrok. Prilaga tudi mesečno poročilo o stikih na centru za socialno delo, iz katerega izhaja njen pozitiven odnos ter obvladovanje starševskih obveznosti do otrok, ob tem pa je bil zaznan med njo in otrokoma ljubeč in naklonjen odnos. Podaljšanje ukrepa je neutemeljeno, nasprotni udeleženki pa ni bila dana možnost, da bi sama povedala o pomembnih okoliščinah. Predlaga zaslišanje delavk centra za socialno delo in terapevtke A. A. Odgovorno ravnanje nasprotne udeleženke se kaže tudi v njenem rednem mesečnem plačevanju preživnine.

3. Predlagateljev odgovor na pritožbo je prepozen (vložen je bil po preteku osemdnevnega roka), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je utemeljeval predlog za podaljšanje trajanja ukrepov po 19. in 21. členu ZPND tudi s tem, da je bil po izdaji sklepa o določitvi ukrepov z dne 24. 4. 2019 uveden kazenskopreiskovalni postopek zoper nasprotno udeleženko zaradi suma kaznivih dejanj nasilja v družini ter zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, storjenih na škodo predlagatelja in otrok udeležencev v času njihovega skupnega življenja, da je nasprotna udeleženka izvrševala nasilna dejanja v daljšem časovnem obdobju, in sicer več let, da je nasprotna udeleženka z izbruhi jeze in nasilja ogrožala varnost predlagatelja in njunih otrok, da je nasprotna udeleženka do teh svojih dejanj nekritična, saj jih je med zaslišanjem v kazenskopreiskovalnem postopku 26. 8. 2019 zanikala, čeprav jih je pred tem priznavala (tudi v postopku izreka prepovedi približevanja s strani Policijske postaje X, ki je bil s strani preiskovalne sodnice potrjen in podaljšan) ter da je moral pri pediatrinji v ZD X za oba otroka poiskati psihološko pomoč, v posledici dejanj nasprotne udeleženke. Glede na ravnanje nasprotne udeleženke je še zatrjeval, da ga skrbi za varnost in življenje sebe in obeh otrok ter se boji nadaljnjih ravnanj nasprotne udeleženke, če trajanje izrečenih ukrepov ne bi bilo podaljšano.

6. Prvo sodišče je sledilo predlogu in s sklepom z dne 15. 10. 2019 podaljšalo trajanje ukrepov za šest mesecev, šteto od 24. 10. 2019 dalje, ugovor nasprotne udeleženke zoper ta sklep pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Presodilo je, da se nasprotna udeleženka ne more kontrolirati v primeru njenih ugotovljenih izpadov jeze ter da je v takšnih okoliščinah do predlagatelja in otrok nasilna, do svojega nedopustnega ravnanja (izbruhov jeze in agresivnosti) pa je nekritična in vztraja, da v preteklem obdobju v odnosu do otrok in predlagatelja ni ravnala narobe, zaradi česar je prvo sodišče smiselno ocenilo, da še vedno obstaja realna in konkretna možnost (nevarnost), da bi nasprotna udeleženka nadaljevala s takšnim ravnanjem, če trajanje izrečenih ukrepov ne bi bilo podaljšano.

7. Nasprotna udeleženka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je nedopustno njegovo sklicevanje na ugotovitve v predhodnih postopkih. Namen izpodbijanega sklepa je v preprečitvi ponavljanja nasilnih dejanj nasprotne udeleženke, do katerih je prihajalo v preteklem obdobju. Upoštevajoč vse okoliščine oziroma posebnosti primera (med drugim tudi to, da je med udeležencema v teku razvezni postopek ter da sta bila otroka začasno zaupana predlagatelju v varstvo in vzgojo, med nasprotno udeleženko in otrokoma potekajo stiki pod nadzorom centra za socialno delo v trajanju ene ure tedensko, stanovanje, v katerem je prej živela cela družina, pa je bilo prepuščeno v izključno uporabo predlagatelju) ni odločilno, da nasprotna udeleženka v času po izdaji sklepa z dne 24. 4. 2019 ni izvrševala nasilnih dejanj, saj samo to dejstvo še ne zadošča, da trajanja izrečenih ukrepov ni mogoče podaljšati. Če se po določitvi ukrepov odločilne okoliščine niso spremenile v smeri, ki bi predlagatelju in otrokoma zagotavljala, da do nasilja nasprotne udeleženke ne bo več prihajalo, je utemeljeno podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov. Toliko bolj to velja v primeru, če bi predlagatelj in nasprotna udeleženka v najetem stanovanju ponovno bivala oba, saj bi glede na razvezni postopek in povsem porušeno medsebojno razmerje med njima skupna uporaba stanovanja predstavljala visoko stopnjo tveganja za ponovna nasilna ravnanja nasprotne udeleženke do predlagatelja, katerim bi lahko bili priči tudi njuna otroka, ki bi bila v tem primeru prav tako žrtvi nasilja v družini.

8. Nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog za podaljšanje trajanja ukrepov in v ugovoru ni predlagala svojega zaslišanja in zaslišanja prič, zato so ti dokazni predlogi, ki jih podaja šele v pritožbi, nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevni. Pritožbeni očitek o kršitvi pravice nasprotne udeleženke do izjave v postopku je zato neutemeljen. V odgovoru na predlog nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi se stanje na njeni strani v čemerkoli spremenilo na bolje. Nedovoljena pritožbena novota so tudi trditve, da nasprotna udeleženka obiskuje individualno psihoterapijo (po njenih trditvah že od 11. 2. 2019), ki naj bi prinesla napredek v odnosu nasprotne udeleženke do obeh sinov, saj bi te navedbe nasprotna udeleženka lahko podala že v odgovoru na predlog oziroma v ugovoru zoper sklep o podaljšanju trajanja izrečenih ukrepov. Mesečna poročila o poteku stikov med nasprotno udeleženko in otrokoma pod nadzorom centra za socialno delo (ki potekajo že od maja 2019) ne morejo že sama po sebi kazati, da podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov ni na mestu. V tem pogledu ne predstavlja odločilnega dejstva niti okoliščina, da je nasprotna udeleženka plačala preživnino za otroka za oktober in november 2019 (ob tem ne trdi, da je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala tudi že pred tem oziroma vse od izdaje začasne odredbe o zaupanju otrok predlagatelju).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).