Jedro

Za odločitev o sodnem depozitu ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se dopusti sodni polog predlagateljice v znesku 185,90 EUR v korist nasprotnega udeleženca. Obenem je določilo upravičenja udeležencev v zvezi s pologom in sklenilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške.

2. Pritožil se je nasprotni udeleženec, brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve drugemu sodniku sodišča prve stopnje v nov postopek. Sodišče ni pojasnilo, zakaj pri odločanju o stroških postopka ni uporabilo 104. člena ZNP, na katerega se je nasprotni udeleženec izrecno skliceval. Nujnost postopka ni opravičilo, da sodišče kljub njegovi zahtevi ni razpisalo obravnave. Poleg tega bi moralo vsako vlogo pošiljati v odgovor, česar ni storilo. Napačna je trditev, da ima predlagateljica v lasti prenosni sistem zemeljskega plina, prav tako trditev, da je Vlada Republike Slovenije 25. 10. 2012 sprejela sklep, s katerim je predlagateljico imenovala za operaterja prenosnega sistema. Konkurenčna pravila so zaradi velikosti investicije terjala javno naročanje, kar v postopku ni bilo upoštevano, sodišče pa se o tem ni izreklo. Pritožnik tudi ponavlja svoje navedbe iz odgovora na predlog, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu prezrlo. Vztraja, da bi lahko bila upravičena predlagateljica samo Republika Slovenija in da cenitev ni bila ustrezno opravljena.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu vročilo vse vloge, ki jih je v postopku vložila predlagateljica. Obenem mu je vsakič omogočilo, da se v primernem roku izjavi o njihovi vsebini. Na ta način je ustrezno zagotovilo kontradiktornost postopka, zato obravnavanje na naroku ni bilo potrebno. Sicer pa narok ni obligatorna faza postopka, v katerem sodišče odloča o dovolitvi sodnega depozita. Po prvem odstavku 7. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) se narok opravi le, če je to posebej predpisano z zakonom, ali če sodišče oceni, da je to za postopek potrebno. Po navedenem pritožnikova (konvencijska in ustavna) procesna jamstva niso bila kršena, čeprav sodišče ni upoštevalo njegove zahteve, naj opravi narok. Tudi dodatno pojasnjevanje, zakaj je sodišče odločilo brez naroka, bi bilo samo sebi namen in zato izostanek razlogov za takšno odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni mogel vplivati na njegovo pravilnost in zakonitost. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za sodni depozit, kot jih določa prvi odstavek 168. člena ZNP. O tem se je v sklepu pregledno in izčrpno izreklo. Svojo odločitev je pravilno oprlo na peti odstavek 473. člena Energetskega zakona in drugi odstavek 53. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Predlagateljica bo s položitvijo odškodnine, ki je nasprotni udeleženec doslej ni hotel sprejeti, za nepremičnino, ki je predmet postopka omejitve lastninske pravice, in s položitvijo varščine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, lahko dosegla, da bo postopek pred pristojnim upravnim organom tekel po določilih nujnega postopka, saj sporno služnost nujno potrebuje za izgradnjo plinovoda. Temu pritožba niti ne oporeka, ampak ponovno načenja vprašanja, ki za odločanje o dovolitvi sodnega depozita niso relevantna. Predlagateljica je izkazala, da je certificirana kot operater prenosnega sistema in da ima koncesijo za izvajanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema na celotnem območju Republike Slovenije. Ko gre za obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist, je po tretjem odstavku 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) upravičenec investitor javne infrastrukture, zato je odveč pritožbeni pomislek o tem, kdo bi lahko bil upravičeni predlagatelj. Za odločitev o sodnem depozitu pa tudi ni pomembno vprašanje ustreznosti cenitve, ki je bila podlaga za izračun odškodnine. Ali so podani pogoji za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca ter ali bo predlagateljica s položitvijo odškodnine in varščine res že prosta svoje obveznosti, pa ni stvar tega postopka, zato bo moral pritožnik te svoje ugovore, vključno s pomisleki glede domnevne kršitve pravil konkurenčnega prava in prava javnega naročanja, uveljavljati v upravnem postopku.

7. Končno je neutemeljeno tudi pritožbeno nasprotovanje stroškovni odločitvi. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je podlaga zanjo določilo prvega odstavka 35. člena ZNP, zato nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila svojih stroškov postopka. Njegovo stališče, da bi bilo treba o stroških odločati po 104. členu ZNP, je očitno zgrešeno, saj se navedeno zakonsko določilo uporablja zgolj v postopku določitve odškodnine.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

9. Zavrnitev pritožbe vključuje tudi priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP). Nasprotni udeleženec jih mora kriti sam, sploh ker je s pritožbo propadel.