Jedro

S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.

Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti 14.570,07 EUR stroškov, ki so mu nastali zaradi izvedbe nadomestnega dejanja sanacije strehe, in sicer v obsegu, kot je bila dovoljena z začasno odredbo z dne 2. 12. 2010. Nasprotnega udeleženca je tudi pozvalo, da založi predujem v višini 14.002,47 EUR zaradi stroškov, ki bodo predlagatelju nastali zaradi izvedbe nadomestnega dejanja po sklepu o začasni odredbi z dne 22. 4. 2011, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru. Svojo odločitev je oprlo na tretji odstavek 225. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Zaključilo je, da za takšen sklep sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage.

3. Vrhovno državno tožilstvo je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali se za začasno odredbo, izdano na podlagi 114. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), uporabljajo določbe ZIZ glede oprave izvršbe (v konkretnem primeru določba 225. člena ZIZ). Sodne prakse Vrhovnega sodišča glede omenjenega vprašanja po njegovem mnenju ni. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in kršitev določbe materialnega prava, ker sodišče druge stopnje ni uporabilo določbe 268. člena ZIZ v zvezi s 114. členom ZNP, zaradi česar tudi ni uporabilo določbe 225. člena ZIZ, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitev. Navaja, da gre v postopku za ureditev razmerij med solastniki za oblikovanje pravnega razmerja v nepravdnem postopku, ko sodišče po četrtem odstavku 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) nadomesti manjkajoče soglasje solastnika za opravo nujnih poslov v zvezi z rednim upravljanjem. Oblikovanje navedenega pravnega razmerja v nepravdnem postopku torej doseže pravnomočni sklep sodišča za ureditev razmerij med solastniki, ki nadomesti manjkajočo voljo nasprotnega udeleženca in ne začasna odredba. Namen začasne odredbe po 114. členu ZNP je zavarovalni - da bi se preprečila znatna škoda, zato ima na podlagi izrecne določbe 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi, kar napotuje na uporabo določb ZIZ v delu, ki ureja fazo oprave izvršbe. V obravnavanem primeru je sodišče z začasnima odredbama po 114. členu ZIZ pooblastilo predlagatelja, da izrecno navedena dejanja opravi sam ali pa jih zaupa nekomu drugemu, in odločilo, v kakšnem razmerju stroški oprave teh del bremenijo oba etažna lastnika. Navedeni začasni odredbi imata učinek sklepa o izvršbi, ki zaradi narave začasne odredbe vsebujeta direktno pooblastilo upniku, da ta dejanja zaupa nekomu drugemu ali jih opravi sam v smislu 225. člena ZIZ. Stališče drugostopenjskega sodišča, da določbe ZNP ne dajejo podlage za odločanje o višini stroškov vzdrževanja, ampak le v kakšnem sorazmerju so solastniki dolžni nositi stroške, je pravilno le kolikor se nanaša na odločitev o glavni stvari (oblikovanje pravnega razmerja s tem, ko se nadomesti manjkajoča volja nasprotnega udeleženca). Višje sodišče je spregledalo, da izpodbijana odločitev ni odločitev o glavni stvari, ampak v postopku za zavarovanje z začasno odredbo, kar pomeni, da je treba na podlagi 268. člena ZIZ uporabiti določbe ZIZ glede faze oprave izvršbe. Pri obravnavanih začasnih odredbah gre za položaj, ki ga ureja 225. člen ZIZ (dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug) in ki glede na naravo izvršilnega sredstva zahteva tudi procesno ureditev problematike stroškov za opravo dejanj, da bi tako izvršilno sredstvo sploh doseglo namen izvršbe oziroma v obravnavanem primeru zavarovanja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo tudi o višini že nastalih stroškov ter o predujmu za stroške, ki bodo nastali s tem, ko bo nekdo drug opravil dejanje, opredeljeno v začasni odredbi. Drugačno stališče bi povsem izvotlilo namen zavarovanja in z vzpostavitvijo neenakopravnega položaja obeh etažnih lastnikov celo omogočilo izigravanje predlagatelja s strani večinskega etažnega lastnika.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 391. členom ZPP je bila zahteva za varstvo zakonitosti vročena pravdnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Dosedanji potek postopka: - Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta etažna lastnika zgradbe ..., v kateri so večinoma poslovni prostori.

- Predlagatelj je v nepravdnem postopku predlagal, da se mu dopusti izvedba posla rednega upravljanja na stavbi, in sicer obnova strehe in podstrešja stavbe v delu, ki je nujno potreben za zagotovitev normalnega obratovanja njegovega poslovnega prostora, ter da se mu dopusti tudi, da ukrene, kar je potrebno za obnovo njegovega posameznega dela stavbe in pri tem uporabi in poseže, kolikor je to za obnovo potrebno tudi na skupne dele stavbe in podstrešje, pri čemer stroški obnove bremenijo predlagatelja do 22,199 %, nasprotnega udeleženca pa do 77,801 %.

- Med postopkom sta bili izdani dve začasni odredbi. S prvo se je predlagatelja pooblastilo, da izvede bodisi sam bodisi to zaupa nekomu drugemu (gradbenemu izvajalcu po njegovi izbiri ali komu drugemu) posel rednega upravljanja, in sicer obnovo strehe v obsegu, ki je nujno potreben za preprečitev nadaljnjega vdiranja vode in vlage v njegov poslovni prostor, glede stroškov obnove pa je bilo odločeno, da ti bremenijo predlagatelja do 22,199 %, nasprotnega udeleženca pa do 77,801 %. Z drugo se je predlagatelja pooblastilo, da izvede bodisi sam bodisi to zaupa komu drugemu še določena druga nujna dela in ukrepe rednega upravljanja, stroški obnove pa so bili razdeljeni med etažna lastnika v enakem razmerju kot po prvi začasni odredbi.

- Na predlog predlagatelja je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo o povrnitvi stroškov, ki so predlagatelju nastali z izvedbo posla rednega upravljanja po prvi začasni odredbi in nasprotnemu udeležencu naložilo še založitev predujma za stroške, ki bodo predlagatelju nastali z izvedbo poslov po drugi začasni odredbi. Z izpodbijanim sklepom je drugostopenjsko sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

7. Predmet konkretnega nepravdnega postopka je predlagana odločitev o izvedbi posla rednega upravljanja zgradbe v etažni lastnini. Po določbi četrtega odstavka 67. člena SPZ v zvezi s 117. členom SPZ v primeru, če se glede posla v zvezi z rednim upravljanjem stvari etažni lastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog etažnega lastnika sodišče v nepravdnem postopku. V takšnih situacijah je torej predvidena možnost, da manjkajoče soglasje etažnega lastnika nadomesti sklep sodišča v nepravdnem postopku. Na ta način (z nadomestnim odločanjem) je tudi v skupnostnih razmerjih omogočeno učinkovito upravljanje. Sodišče v teh postopkih odloči tudi, v kakšnem sorazmerju nosijo etažni lastniki stroške vzdrževanja (prim. 115. člen ZNP). Z določbo 114. člena ZNP je izrecno predvidena tudi možnost izdaje začasne odredbe o ureditvi razmerij.

8. Iz začasnih odredb, ki sta bili izdani med tem postopkom, je razvidno, da se njuna vsebina (sicer v zoženem obsegu)(1) pokriva s samim predlogom glede glavne stvari. Gre za tako imenovani regulacijski (ureditveni) začasni odredbi, kot sta tudi sicer predvideni v omenjeni določbi 114. člena ZNP. Njun namen torej ni zavarovalni (v smislu zavarovanja možnosti kasnejše izvršbe)(2) in se v jedru ne razlikuje od predloga glede glavne stvari, kot (zmotno) poudarja in izpeljuje zahteva. Takó vsebina predloga, kot začasnih odredb, je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja. Na podlagi določbe 268. člena ZIZ pa je v zvezi z izvršitvijo začasne odredbe z omenjeno vsebino treba uporabiti določbo 238. člena ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v tem primeru dejansko ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s sámo pravnomočnostjo posamezne začasne odredbe. Uporaba določb 225. člena ZIZ o nadomestni izpolnitvi in stroških v zvezi z njo (katerih vsebino prvostopenjsko sodišče in zahteva tudi sicer napačno interpretirata, kar je razložilo že drugostopenjsko sodišče) po povedanem v takšni situaciji ne pride v poštev.

9. Pravilno je torej stališče drugostopenjskega sodišča, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je naložilo nasprotnemu udeležencu plačilo stroškov in predujma za izvedbo relevantnih poslov po začasni odredbi, zmotno uporabilo določbe 225. člena ZIZ, in je drugačno naziranje v zahtevi za varstvo zakonitosti neutemeljeno. Z začasnima odredbama oziroma njuno pravnomočnostjo je predlagatelj pridobil (zgolj) manjkajoče soglasje za izvedbo poslov, odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) ni pa ne stvar njune izvršbe ne nepravdnega postopka tudi sicer.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Sodišče je z začasnima odredbama odločilo o izvedbi ožjega obsega poslov, kot je sicer zasledovan s samim predlogom.

Op. št. (2): Primerjaj Up-275/97.