Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je v pravdi kot lastnica sporne nepremičnine (gre za parcelo, na kateri so zasajene oljke in sadna drevesa, toženca pa sta na njej zgradila tudi manjši objekt) zahtevala od tožene stranke (v nadaljevanju toženci) kot posestnice te nepremičnine, naj ji jo izroči v neposredno posest ter z nje odstrani zgrajen objekt in druge predmete, zemljišče povrne v prejšnje stanje, hkrati pa opusti vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino. Toženca sta se branila, da imata sporno nepremičnino v posesti že od leta 1982, kot pravno podlago za pravico do posesti pa sta se sklicevala na zakupno pogodbo, ki sta jo 26.9.1994 sklenila s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

2. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ker je tožnica lastninsko pravico na nepremičnini pridobila originarno na podlagi 14. člena Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ) z dne 11.3.1993, je kot odločilno šteti na navedeni dan veljavno zakupno razmerje - tj. zakupno razmerje na podlagi pogodbe sklenjene med Kmetijsko zemljiško skupnostjo Občine Koper ter drugim tožencem z de 31.8.1985 za dobo 15 let, na podlagi katere je smel drugi toženec na podlagi sklepa Odbora za promet s kmetijskimi zemljišči in zakupi pri Kmetijsko zemljiški skupnosti Občine Koper dne 24.5.1984 na nepremičnini saditi sadno drevje in ostale enoletne kulture. V nadaljevanju je v zvezi s presojo tega zakupnega razmerja v luči 18. člena ZSKZ ugotovilo, da je bila zakupna pogodba odplačna, da so bili na njej na dan 11.3.1983 posajeni trajni nasadi (oljčnik in sadno drevje) in da so tam še dandanes, njihova rodnost pa se še ni iztekla, zato je štelo, da zakupno razmerje še vedno obstoji, in sicer do izteka rodnosti nasada.

3. Pritožbeno sodišče je sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tožnice na izročitev parcele v celoti ugodilo. Kot razlog za takšno odločitev je pritožbeno sodišče navedlo razlago določbe 2. odst. 18. člena ZSKZ, glede na katero navedena določba ZSKZ ne daje podlage za stališče (kakršnega je zavzelo prvostopenjsko sodišče) o zakupnem razmerju drugega toženca kot še vedno veljavnem.

4. Zoper takšno sodbo vlagata predlog za dopustitev revizije toženca. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: – Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbo 2. odst. 351. čl. ZPP ko o možnosti razlage določbe 2. odst. 18. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ), kakršno je v končni fazi zavzelo v drugostopni sodbi z dne 6.5.2022, ni obvestilo strank in jih o tem ni omogočilo izjave v roku 15 dni, oziroma strank ni povabilo na sejo in jim takšne razlage oz. možnosti na njej predočilo ? – Ali je pravno pravilna razlaga določbe 2. odstavka 18. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SZKZ) takšna, da v primeru obstoja trajnih nasadov na v zakup danem zemljišču zakupno razmerje traja vse do izteka rodnosti trajnih nasadov, ne glede na morda pred tem iztečenim dogovorjenim pogodbenim rokom zakupa, ali pa je pravno pravilna razlaga takšna, da zakupno razmerje preneha z iztekom pogodbenega roka zakupa ali z iztekom rodnosti trajnih nasadov, v trenutku ko je (alternativno) podano eno ali drugo od navedenega ? – Ali je v nasprotju z Ustavo RS drugostopna razlaga določbe 2. odst. 18. čl. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ), ki zakupnike iz določbe 2. odst. 18. čl. ZSKZ postavlja v slabši položaj od zakupnikov, za katere velja določba 5. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije soočilo s sodbama nižjih sodišč in ugotovilo, da v konkretni zadevi predlog tem merilom ne ustreza. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).