Jedro

Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.

Izrek

Ugovor se zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 23.11.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) zaradi izterjave zneska 922.709,30 SIT s pripadajočimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka.

Dolžnik ugovarja gornjemu sklepu in navaja, da je to tekoči račun, ki je bil vezan z žiro računom firme, ta pa je zaradi različnih zahtevkov v blokadi. Upnik ni predložil nobenega opomina ali pozivanja za poplačilo zneska in je to dejanski primanjkljaj na žiro računu in ne tekočem računu. Gre za pokrivanje obveznosti firme, ki jih v tem trenutku iz opravičljivih vzrokov (izpad proračunskih sredstev, podaljšanje koncesijske pogodbe in nove investicije) še ne morejo sami pokriti. Dolžnik upa, da bo upnik pripravljen ta dejstva upoštevati.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo kot neobrazložen in ga na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z določbo 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 15. čl. ZIZ ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugovor dolžnika odstopilo v reševanje višjemu sodišču na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ. Dolžnikov ugovor namreč ni obrazložen, kot to določa 2. odst. 53. čl. ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme, mora zanje predložiti tudi dokaze. V nasprotnem primeru se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. čl. ZIZ neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Kot je razbrati iz navedb ugovora, dolžnik ne zanika obstoja terjatve (sklicuje pa se na žiro račun firme in nezmožnost plačila primanjkljaja na tem računu). Te trditve so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina (izpisek iz poslovne knjige) ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu, in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme. Dolžnikovega ugovora zato ni moč šteti kot obrazloženega, tak ugovor pa je neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. čl. istega zakona). Ugovor je treba zavrniti kot neutemeljen in sklep o izvršbi potrditi na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.