Jedro

Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo – jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo zahtevo za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo istega organa št. 06122-1034/2008-6-8001 z dne 22. 5. 2008. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je toženka izdala navedeno inšpekcijsko odločbo zavezancema A.A. in B.B. in jima odredila, da v 10 mesecih od prejema odločbe na objektu, stoječem v Velikih Poljanah na parc. št. 1832 k.o. ..., odstranita tam naštete nelegalno zgrajene dele objekta in postavita zemljišče ter objekt v prejšnje stanje. Odločba je postala pravnomočna 3. 6. 2008, 1. 6. 2009 pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker so poleg obeh inšpekcijskih zavezancev še trije lastniki zemljišča in objekta, na katerega se nanaša inšpekcijska odločba. Z odločbo je tako odrejena odstranitev dela objekta, ki ni v lasti samo inšpekcijskih zavezancev, ampak tudi ostalih, ki jim odločba ni bila vročena. Za odločbo in sklep pa je izvedel, ko je bil zavezancu A.A. vročen sklep z dne 21. 9. 2009, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog, da se ga izloči iz izvršbe. V nadaljevanju obrazložitve upravni organ ugotavlja, da je tožnik izvedel za inšpekcijsko odločbo, ko mu je bil vročen sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. Dn 3721/2008 z dne 14. 10. 2008, s katerim so bile na zemljišču parc. št. 1832 k.o. ... vpisane prepovedi, izrečene z inšpekcijsko odločbo. V sklepu je bila ta tudi citirana, A.A. pa naveden kot prejemnik sklepa. Ker je za inšpekcijsko odločbo izvedel že v letu 2008, je predlog za obnovo postopka z datumom 2. 10. 2009 vložen po zakonsko določenem roku, zato ga je upravni organ na podlagi 1. odstavka 267. člena ZUP zavrgel. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da iz vsebine sklepa Dn 3721/2008 nedvomno izhaja, da se inšpekcijska odločba nanaša tudi na njegov solastniški delež. Nasprotna pritožbena navedba pa kaže tudi to, da je tožnik za obstoj inšpekcijske odločbe dne 22. 5. 2008 izvedel že takrat (torej ob prejemu zemljiškoknjižnega sklepa – opomba sodišča).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi poudarja, da je bil z zadevo seznanjen potem, ko je njegov oče A.A. prejel sklep z dne 21. 9. 2009 in ga o tem seznanil. Ugotovila sta, da je parc. št. 1832 k.o. ..., na kateri stoji sporna gradnja, dejansko v lasti petih solastnikov in ne le inšpekcijskih zavezancev A.A. in B.B. Ne drži, da je bil z zadevo seznanjen z vročitvijo zemljiškoknjižnega sklepa z dne 28. 5. 2008, saj v tem sklepu ni ničesar o rušenju ali odstranitvi črne gradnje, ampak le razne prepovedi, za katere ni mogel vedeti, da veljajo tudi za njegov solastniški delež. Ker je solastnik nepremičnine, na kateri stoji črna gradnja, o inšpekcijskih ukrepih pa ni bil obveščen, meni, da so bile kršene njegove pravice iz 2., 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj (v tožbi je kot številka prvostopenjskega sklepa pomotoma navedena št. 06122-1034/2008-16/8008 – pravilno je 8001), toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik predlagal obnovo inšpekcijskega postopka, ki je bil končan z inšpekcijsko odločbo z dne 22. 5. 2008, iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji), saj meni, da bi moral v tem postopku sodelovati kot solastnik zemljišča, na katerem stoji objekt, ki naj bi se deloma odstranil, zaradi česar je tudi ta v njegovi solasti.

V skladu s 5. točko 1. odstavka 263. člena ZUP je treba predlog za obnovo postopka iz navedenega obnovitvenega razloga vložiti v enem mesecu od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, v konkretnem primeru inšpekcijska odločba z dne 22. 5. 2008. Tožnik ne zanika, da je že v letu 2008 prejel sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. Dn 3721/2008 z dne 14. 10. 2008, v katerem je bilo navedeno, da se na podlagi odločbe inšpektorata z dne 22. 5. 2008 na zemljišču parc. št. 1832 k.o. ... vpišejo prepovedi iz navedene inšpekcijske odločbe. Navedeno pomeni, da je tožnik že v tem času izvedel, da je bila izdana inšpekcijska odločba dne 22. 5. 2008. Dejstvo, da v zemljiškoknjižnem sklepu ni ničesar o rušenju črne gradnje, je pravno nepomembno, saj omenjena določba ZUP jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo – jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka. Stranka je torej dolžna pokazati skrbnost v zvezi z zavarovanjem svojih pravic tako, da nemudoma preveri vsako informacijo o tem, da je bila izdana upravna odločba, ki se (lahko) nanaša na njene pravice oz. pravne koristi, v konkretnem primeru v zvezi s tožnikovo nepremičnino parc. št. 1832 k.o. ... Ker so bile z zemljiškoknjižnim sklepom vpisane inšpekcijske prepovedi na celotnem zemljišču parc. št. 1832 k.o. ..., je očitno neutemeljena tudi tožnikova trditev, da glede teh prepovedi ni mogel vedeti, da veljajo tudi za njegov solastniški delež na navedeni nepremičnini.

Ker je torej tožnik že po vročitvi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 14. 10. 2008 vedel, da je bila v zvezi z nepremičnino parc. št. 1832 izdana inšpekcijska odločba z dne 22. 5. 2008, v zadevi pa ni sporno, da je predlog za obnovo postopka vložil po poteku enega meseca od dneva vročitve zemljiškoknjižnega sklepa in s tem od dneva, ko je izvedel za inšpekcijsko odločbo, je upravni organ ravnal prav, ko je njegov prepozni predlog za obnovo postopka zavrgel (1. in 2. odstavek 267. člena ZUP). Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1).