Jedro

Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v Domu Lukavci že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se D.H., rojen. 13. 8. 1976, sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda D.L. za dobo 1 leta, tj. od 23. 6. 2011 do 23. 6. 2012 (točka I. izreka), nadalje, da se socialno varstvenemu zavodu D.L. nalaga, da D.H. sprejme v varovani oddelek zavoda v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) (točka II. izreka sklepa) in nazadnje, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (točka III. izreka).

2. Zoper ta sklepa vlaga pravočasno pritožbo socialno varstveni zavod D.L. po njegovi direktorici. V pritožbi navaja, da je D.H. oziroma njegov skrbnik CSD (v nadaljevanju CSD) dvakrat vloži prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo D.L., prvič 19. 10. 2010 in drugič 7. 3. 2011. Prošnji je obravnavala Komisija za sprejem, premestitev in odpust in obe zavrnila (odločbi D.L.: št. z dne 3. 2. 2011 in št. z dne 23. 5. 2011). Uporabnik in CSD, sedanji predlagatelj za uvedlo postopka za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ), brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, se na odločbi nista pritožila. Iz pravnomočnih odločb pa izhaja, da imenovani ne izpolnjuje pogojev za namestitev v institucionalno varstvo D.L., saj mu ne morejo zagotoviti storitev, ki jih glede na svoje funkcioniranje potrebuje, niti nima prostorskih in kadrovskih pogojev za njegov sprejem. V pritožbi sta priloženi citirani odločbi.

3. V nadaljevanju je socialno varstveni zavod D.L. vložil t.i. dopolnitev pritožbe (1. 7. 2011), v kateri pritožbo dopolnjuje z dejstvi, ki jih zaznava po prihodu D.H. v njihov zavod. Navaja, da je bil D.H. 27. 6. 2011 s strani PP priveden zardi storitve kaznivega dejanja (napada na policista), kljub temu, da za njegov prihod D.L. še ni bil pripravljen, vse potrebno za njegov sprejem naj bi pripravili v roku 7 dni skladno z zakonom. Z njegovim prihodom so se takoj začele težave, ki potrjujejo, da oseba ne izpolnjuje pogojev za sprejem v SVZ D.L. kot je odločila že komisija za sprejem, premestitev in odpust D.L.. Gre za izrazito disocialno osebnost, ki ne sodi na varovani oddelek med osebe, ki tukaj bivajo. Na varovani oddelek je bil nameščen z namenom, da se zunanje okolje varuje pred njim, zdaj pa ogroža življenje in zdravje stanovalcev in delavcev D.L.. Njegovo vedenje je zelo impulzivno, agresivno, nepredvidljivo, preračunljivo v iskanju svojih koristi brez oziranja na škodo drugih. Zavod je drugi dom za stanovalce in nima funkcije zapora, za storitve omenjene vrste nima ustrezno usposobljenih strokovnjakov, niti zaposlenih, ki bi lahko obvladovali agresivno vedenje stanovalca, pri čemer je odvisen od alkohola in nekaterih zdravil, pozna psihiatrična zdravila in njihovo delovanje, zato določena zdravila, ki bi jih lahko pomirila odklanja in jih ne zaužije. Je hudo vedenjsko moten, sociopat, ni uspel osvojiti pravilnega odnosa, družbenih predvsem pa socialnih norm, pravil vedenja zavestno ne upošteva, predvsem pa je problematično načrtno spolno nasilje nad delavkami in stanovalkami, kar so do sedaj uspeli preprečiti, vendar so se zaposleni znašli pred izjemno neugodnim problemom in glede na kadrovske in prostorske pogoje ne morejo zagotoviti maksimalne varnosti in spolne nedotakljivosti stanovalcev, ki so nameščeni pri njih zaradi potrebe po zaščiti (gre za osebe z motnjo v duševnem razvoju in osebe z demenco). Njegovo vedenje iritira ostale stanovalce, ki so v mirnem in prijaznem okolju vodljivi, z njegovih prihodom pa se agresija in razburljivo vedenje pri njih stopnjuje, stanovalci se ga bojijo in se od njega upravičeno počutijo ogrožene. Oseba ne sodi na njihov varovani oddelek, soglašanje s sklepom sodišča bi bilo tako strokovno kot tudi etično neprimerno, zato naj Višje sodišče v Mariboru sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da se oseba D.H. (v nadaljevanju oseba) sprejme v varovani oddelek SVZ D.L. za dobo enega leta (od 23. 6. 2011 do 23. 6. 2012), in da ga mora SVZ D.L. sprejeti v varovani oddelek zavoda, sprejelo na podlagi ugotovitve, da oseba izpolnjuje vse pogoje za sprejem v varovani oddelek iz 75. člena ZDZdr. Gre za osebo, ki je blago duševno manj razvita s pomembno vedenjsko prizadetostjo, ki je osebnostno motena ter odvisna od alkohola in pomirjeval in potrebuje stalno oskrbo in varstvo, česar ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drugi način, zato je potrebna namestitev v varovani oddelek SVZ. SVZ D.L. je primeren zavod, strokovno usposobljen za nudenje ustrezne pomoči osebi, svojih obveznosti po ZDZdr se zaradi prostorske stiske ne more rešiti.

6. Odločitev o izbiri SVZ temelji na naslednjih dejstvih: - po mnenju izvedenca dr. M. je D.L., katerega funkcioniranje tudi sam osebno pozna, primerna ustanova za namestitev osebe, - iz mnenja D.L. izhaja, da se na varovanem oddelku že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem, - oseba, njegov pooblaščenec in skrbnik želijo namestitev prav v SVZ D.L., - iz mnenj štirih SVZ, in sicer: PP, SVZ D, Dom N.P., SVZ H. izhaja, da nobeden izmed njih ni pripravljen sprejeti osebe v svoj varovani oddelek iz različnih razlogov. Prvi zato, ker nima varovanih oddelkov, drugi, ker so v njihovem varovanem oddelku osebe neorientirane v prostoru in času, sicer bi bilo ogroženo njihovo življenje, tretji, ker nima programske niti prostorske možnosti za nudenje storitev nasprotnemu udeležencu, ki jih slednji potrebuje, njihovi programi so prilagojeni potrebam dementnih stanovalcev in pri njih niso nameščene osebe, ki imajo težave z agresivnostjo, medtem ko zadnji, to je SVZ H. nima prostorskih ter kadrovskih pogojev za sprejem, varovani oddelki pa so polno zasedeni.

7. Iz navedenega evidentno izhaja, da so podane predpostavke iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom istega zakona. Na podlagi izvedenskega mnenja dr. M. je ugotoviti, da pri osebi (nasprotnemu udeležencu D.H.) bolnišnično zdravljenje ni potrebno, oseba pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ker ogroža svoje življenje in življenje drugih ter povzroča premoženjsko škodo, kar je posledica duševne motnje. Duševno motnjo primarno povzroča duševna manj razvitost zaradi katere je oseba pomembno vedenjsko prizadeta, osebnostno motena, poleg tega pa je pri njej prisotna še odvisnost od alkohola in pomirjeval, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladati svoje ravnanje. Navedenega ogrožanja, niti vzrokov, zaradi katerih oseba ogroža tako sebe kot druge ni mogoče odvrniti z drugimi ukrepi, ki bi lahko nadomestili sprejem v varovani oddelek SVZ. Na podlagi vseh navedenih in pravnoodločilnih dejstev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča pravilna in v skladu z določbama 74. ter 75. člena ZDZdr v zvezi z določbami 40. do 52. člena istega zakona.

8. Glede na pritožbo SVZ D.L. se v pritožbenem postopku pojavlja zgolj vprašanje pravilnosti namestitve oziroma pravilnosti izbire SVZ.

9. Na podlagi drugega odstavka 48. člena ZDZdr v zvezi z določbo drugega odstavka 75. člena istega zakona, mora sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZDZdr za sprejem v varovani oddelek brez privolitve s sklepom določiti: - čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta in - socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o času zadržanja osebe, kakor tudi o tem kateri SVZ naj osebo sprejme.

11. Po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) je družba dolžna zagotoviti institucionalno varstvo, kamor spadajo socialno varstvene storitve. ZSV v 51. členu določa, da posebne oblike institucionalnega varstva izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Kadar je ukrep nujen in kadar je potrebno nekomu nuditi posebno varstvo, mu je družba dolžna to varstvo zagotoviti v skladu z ZSV, dolžnost sodišča pa je tudi, da razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri SVZ bi naj izvedel institucionalno varstvo, ki ga potrebuje oseba obravnavana po ZDZdr. Ugotoviti je, da v obravnavanem primeru glede na izvedeni dokazni postopek in mnenje izvedenca gre za osebo, ki na podlagi psihiatrične diagnoze ni zmožna živeti v socialnem okolju, saj ogroža tako svoje življenje kot tudi življenje in zdravje ljudi iz svojega življenjskega okolja, ter je slednje moč odvrniti zgolj z nudenjem ji pomoči v socialno varstvenem zavodu pod ustreznim nadzorom v varovanem oddelku. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v D.L. že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca. Navedbe SVZ D.L. v dopolnitvi pritožbe dejansko predstavljajo neka nova dejstva, novote, ki jih v postopku na drugi stopnji ni moč upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). V dopolnjeni pritožbi pritožnik navaja in izpostavlja problematiko, ki jo nasprotni udeleženec povzroča v njihovi ustanovi, kar pa so dejstva, ki sama po sebi ne morejo predstavljati relevantnega razloga za odločanje o tem kateri zavod je za namestitev nasprotnega udeleženca najprimernejši. Gre namreč za okoliščine, ki so nastale po nastanitvi nasprotnega udeleženca, rešitev te problematike pa bo stvar samega zavoda, to je SVZ D.L. ter njegove notranje organizacije v smeri preprečitve ogrožanja ljudi s strani nasprotnega udeleženca v samem zavodu v smislu izvajanja njegove socialno varstvene dejavnosti.

12. Pritožba se v posledici vsega navedenega izkaže za neutemeljeno, in ker v postopku na prvi stopnji niso bile zagrešene kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

13. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj le-ti niso bili priglašeni.

14. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).