9. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tommya Herleca, Kranj, na seji 9. februarja 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) v celoti. Navaja, da je Državno pravobranilstvo njegovo zahtevo za povrnitev škode zavrnilo, ker ni predhodno izčrpal pospešitvenih pravnih sredstev po ZVPSBNO. Meni, da je v zakonu protiustavna pravna praznina, zaradi katere njegov položaj ni urejen in zaradi česar je prikrajšan za odškodnino za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v sodnem postopku, ki je tekel od 1996 do 2012. Pravno praznino vidi tudi v tem, da pravna sredstva po ZVPSBNO niso dovolj učinkovita. V tem vidi tudi kršitev pravice do sodnega varstva, pravice do poštenega sojenja in pravice do povračila škode.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

3.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer na Državno pravobranilstvo vložil zahtevo za povrnitev škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa izkazal, da je kasneje izčrpal tudi sodno varstvo te pravice z vložitvijo tožbe za povrnitev škode po prvem odstavku 20. člena ZVPSBNO. Zgolj pričakovanje, da vloženo pravno sredstvo po ZVPSBNO morda ne bo uspešno, za utemeljitev pravnega interesa ne zadošča. Očitke o protiustavnosti izpodbijane ureditve bi pobudnik moral zatrjevati v sodnem postopku, ki ga je imel še na voljo. Šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa bi lahko skupaj z ustavno pritožbo vložil tudi morebitno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVPSBNO. Ker tega ni storil, njegov pravni interes ni neposreden in konkreten. Ker ni podan pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa, je bilo treba pobudo zavreči.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik