Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi po uradni dolžnosti z dne 26. 8. 2024 izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022, ki je dolžniku določal osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti in denarno kazen 150 EUR. Zato niso pravno upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o neprimernosti in neizvršljivosti izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022 (sodna poravnava) in je že postal pravnomočen, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni (in ne že pravnomočni sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške odgovora pritožbo v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 4. 9. 2024 zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju I 597/2021 z dne 6. 8. 2024 in odločilo, da dolžnik sam nosi stroške svoje vloge z dne 4. 9. 2024 (I. točka izreka) ter dolžniku za izpolnitev obveznosti po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 597/2021 z dne 5. 4. 2021 (pravilno 5. 4. 2022) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024 določilo nov rok 15 dni in mu za primer, če v tem roku ponovno ne bo izpolnil obveznosti, izreklo denarno kazen 300 EUR (II. točka izreka).

2.Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici iz razloga bistvene kršitve določb postopka (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), s katero sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbene stroške pa šteje kot nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Navaja, da je dolžnik izpolnil obveznost po sklepu sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2022 v delu, kolikor jo je lahko izpolnil. Poravnal je vse stroške, ki mu jih je naložilo sodišče prve stopnje, ni pa mogel in ne more izpolniti obveznosti, za katero mu sodišča prve stopnje sedaj nalaga denarno kazen. Uveljavlja, da je vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe. O njegovem predlogu za odlog torej še ni bilo pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje pa mu kljub temu nalaga nove obveznosti, zato se pritožuje tudi zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa.

Dodaja, da izvršilni naslov ni primeren, zato je kršen 21. člen ZIZ. Dolžnik odločitve po izvršilnem sklepu ne more izvršiti. Povzema vsebino izreka, po katerem gre za dolžniku naloženo neizpolnitev obveznosti naročitve (skupaj z upnikom in tretjo solastnico) pri geodetskem podjetju izdelave parcelacije parcele 2407/4 k. o. ... (v nadaljevanju sporna parcela) in izdelave elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru skladno s potekom meje na sporni parceli, določenih v sodni poravnavi Okrajnega sodišča v Celju N 76/2012 z dne 3. 9. 2013, na podlagi katerega bo v naravi razdeljena solastnina na tej parceli in bo podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Takšen izrek pomeni sočasnost izpolnitve in je jasno, da je naročilo dolžnika vezano na sočasnost enakega dejanja s strani upnika in tretje solastnice. Upnik v svojem predlogu po denarnem kaznovanju ni dokazal, da bi sam in tretja solastnica naročila izdelavo elaborata, niti dolžnik k temu ni bil pozvan. Zato je dolžnik utemeljeno ugovarjal aktivno in pasivno legitimacijo. Dolžnik je že med postopkom I 597/2021 opozarjal na neizvršljivost izreka sklepa. Tudi tretja solastnica ni identificirana. Sedaj je to A. A., ki ni bila stranka sodne poravnave, niti stranka postopka I 597/2021. Zato ji sodišče ne more ničesar nalagati ali jo k čemurkoli zavezovati. Za izvršilni postopek velja strogo načelo formalne legalitete. Če nova tretja solastnica ne bo dala soglasja k delitvi, je v takšno dejanje ni mogoče prisiliti, zahtevek zoper njo pa je zastaral. Sklicuje se na prvi in drugi odstavek 101. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejata pravilo sočasne izpolnitve, ter peti odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki ga je sodišče prve stopnje kršilo in po katerem je za delitev celotne nepremičnine potrebno soglasje vseh solastnikov. Odločitev sodišča prve stopnje, ko nalaga dolžniku izpolnitev obveznosti, nasprotuje šestemu odstavku 75. člena Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju ZKN), ki je pričel veljati 24. 4. 2021 in se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Enako določbo je imel prej veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin - v nadaljevanju ZEN (drugi odstavek 48. člena ZEN). Zahtevek za delitev parcele lahko vložijo le vsi solastniki skupaj. Gre za povsem nov upravni postopek. Ne glede na sklenjeno sodno poravnavo, se bi elaborat delitve izvajal po določbah ZEN in 75. členu ZKN v kombinaciji z geodetskih delom postopka in upravnim delom postopka.

10.Dolžnik izpodbijanje odločitve o določitvi novega roka 15 dni in izreku denarne kazni 300 EUR, vsebovane v II. točki izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno utemeljuje le z navedbami, da še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za odlog izvršbe, zaradi česar je po njegovem odločitev v tem delu nepravična in nepoštena. Te pritožbene navedbo niso utemeljene. Predlog za odlog izvršbe sodišču prve stopnje ne preprečuje odločitve o rednem pravnem sredstvu (ugovoru) zoper sklep o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni Sodišče prve stopnje je (v II. točki izreka izpodbijanega sklepa) v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZIZ dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo (višjo) denarno kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

11.Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ) in mora povrniti upniku, ki je odgovoril na pritožbo, njegove potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 149,33 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.000 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 200 (od priglašenih 250) točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 4 točke za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške mora dolžnik povrniti v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

-------------------------------

1 Dolžnik je vložil 25. 11. 2011 pisno popravo pritožbe, kar je prepozno, saj jo je vložil po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka za vložitev pritožbe (izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je bil dolžnikovi pooblaščenki namreč vročen 12. 11. 2024), zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 9. člena ZIZ). 2 Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 5. 4. 2022 tudi zavrnilo upnikov predlog za izrek denarne kazni v presežku do 3.000 EUR (IV. točka izreka). 3 Iz spisa je razvidno, da je pritožbeno sodišče s sklepom I Ip 18/2024 z dne 15. 2. 2024 ugodilo upnikovi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 1. 20231 v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022 zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, mora pa upniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 328,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter odločilo o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka). 4 Natančneje glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/3, 226/3, 226/4, 226/5 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 101, 101/1, 101/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.