Jedro

Upoštevaje razloge, zaradi katerih je predmetni postopek tekel (hudi primanjkljaji nasprotnih udeležencev na področju starševskih kapacitet), je povsem logično, da se tudi omejitev stikov nanaša na nasprotna udeleženca; le njima je sodišče prve stopnje določilo obliko in način izvajanja stikov. Navedeno posledično pomeni, da otrokom stiki s staršema zaenkrat niso omejeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotna udeleženca sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnima udeležencema odvzelo starševsko skrb za mladoletne A., B. in C. (I. točka izreka sklepa); odločilo je, da otroci ostanejo nameščeni v rejniško družino rejnice D. D. (II. točke izreka sklepa); za skrbnika jim je postavilo Center za socialno delo Osrednja Slovenija - zahod, enota E. (v nadaljevanju CSD), ki skrbništvo izvaja po pooblaščenem strokovnem delavcu (III. točka izreka sklepa); stiki mladoletnih otrok s staršema potekajo enkrat mesečno, preko pisem, voščilnic ali daril, ki jih starša pošljeta ali izročita CSD, ki preveri vsebino pošiljk, da je primerna in da otrok ne ogroža, in pošiljke z ustrezno vsebino preda rejnici otrok (IV. točka izreka sklepa); odločilo je o preživnini, ki sta jo nasprotna udeleženca dolžna plačevati za otroke (za vsakega 10,00 EUR mesečno, V. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VI. točka izreka sklepa).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Zoper IV. točko izreka sklepa sta nasprotna udeleženca vložila pravočasno pritožbo po pooblaščencu, ki ju zastopa na podlagi Odločbe o brezplačni pravni pomoči. Navedeno točko izpodbijata iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Navajata, da sprejemata odločitev sodišča prve stopnje glede tega, da se otroke namesti v družino rejnice, ne strinjata pa se z omejitvijo stikov. Menita, da je izrek izpodbijanega sklepa v tej točki nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo v 37. točki odločbe. V tej točki sodišče prve stopnje navaja, da naj morebitnih pisem, voščilnic ali pošiljk otrok staršema ne bi omejilo, kar pa ne drži. Ker je v izreku zapisalo le, da so dovoljeni stiki na način, da starša enkrat mesečno otrokom pošiljata pisma, voščilnica ali darila, ni pa določilo, da bi takšna komunikacija lahko potekla tudi s strani otrok, je odločitev nerazumljiva in v nasprotju s 37. točko obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje. Ni jasno, ali mladoletni otroci lahko kontaktirajo nasprotna udeleženca, kot tudi ne, kako pogosto in na kakšen način. Nasprotna udeleženca izpodbijani sklep razumeta na način, da otroci ne smejo in nimajo pravice na kakršenkoli način kontaktirati svojih staršev, s čemer pa se ne strinjata. Predlagata, da se otrokom omogoči vzpostavitev stikov preko pisem in podobnih pošiljk oziroma telefona ter, če bi izrazili željo, preko osebnih stikov v živo.

3.Udeleženci so po kolizijski skrbnici odgovorili na pritožbo in predlagajo njeno zavrnitev ter priglašajo stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 141. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Sodišče mora torej presoditi koristnost stikov predvsem s perspektive otroka.

6.Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu z postulatom metode proste dokazne ocene, vestno, skrbno, dosledno in celovito ocenilo zbrano dokazno gradivo. Višje sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je obsežno argumentirana, konsistentna in prepričljiva, v celoti sprejema in se nanjo sklicuje. Sodišče je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Stike staršev z otroki je določilo na način, ki je otrokom v korist.

7.Ne drži, da bi bila IV. točka izpodbijanega sklepa nerazumljiva in v nasprotju z obrazložitvijo v 37. točki odločbe. V tej je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj je stike staršema določilo na način, kot jih je, ter zaključilo točko obrazložitve s stavkom, da s tem morebitnih pisem, voščilnic ali pošiljk otrok staršema ni omejilo.

8.Ker so stiki tako staršev kot otrok konvencijska, ustavna kot tudi zakonska pravica, velja, da se lahko izvajajo brez omejitev, razen če jih sodišče iz razloga varstva otrokovih koristi omeji. Upoštevaje razloge, zaradi katerih je predmetni postopek tekel (hudi primanjkljaji nasprotnih udeležencev na področju starševskih kapacitet) je povsem logično, da se tudi omejitev stikov nanaša na nasprotna udeleženca; le njima je sodišče prve stopnje določilo obliko in način izvajanja stikov. Navedeno posledično pomeni, da otrokom stiki s staršema zaenkrat niso omejeni.

9.Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo. Posledično nasprotna udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 8, 141 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.