Jedro

Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 26. 3. 2018 in podredni predlog za odlog plačila sodne takse. Ugotovilo je, da je tožena stranka po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 26. 3. 2018 v višini 807,00 EUR z vlogo z dne 26. 4. 2018 predlagala oprostitev plačila sodne takse oz. podredno odlog plačila. Vložen predlog s prilogami ni vseboval dejstev in dokazov, ki jih zahteva Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), zato je sodišče pozvalo toženo stranko na dopolnitev s sklepom z dne 14. 5. 2018. Tožena stranka je pravočasno 31. 5. 2018 dopolnila predlog za taksno oprostitev. Dopolnitvi je predložila izjavo o premoženjskem stanju zase in za družinskega člana, izpise Bankanet, izpise prometa na računu in obrazložitev predloga - priloga k izjavi o premoženjskem stanju. Iz dopolnitve predloga in dokazil ni razvidna davčna številka tožene stranke, ni razviden podatek o davčni številki in državljanstvu družinskega člana (sina). Tožena stranka ni spoštovala sklepa sodišča, s katerim ji je bilo naloženo, da poda izjave, ki so v celoti skladne z zakonsko dikcijo 12. člena ZST-1. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in iz razloga kršitve ustavnih pravic. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo petega odstavka 12.a člena ZST-1, ki določa, da sodišče pridobi določene podatke po uradni dolžnosti. Po določbi šestega odstavka 12.a člena ZST-1 je predlagatelj oprostitve oz. odloga plačila sodne takse dolžan sodišču posredovati samo tiste podatke, ki jih ni mogoče pridobiti iz javnih evidenc. Nobena določba ZST-1 ne določa, če predlagatelj v predlogu za odlog oziroma oprostitev plačila ne navede podatkov, ki jih v sklepu navaja sodišče, predlog zavrže. Sodišče ni upoštevalo, da je potrebno 12. člen ZST-1 uporabiti skupaj z 12.a in 12.b členom ZST-1, torej integralno in ne ločeno, kot je storilo sodišče. Z izpodbijanim sklepom je kršilo ustavno načelo sorazmernosti, saj bi v primeru učinkovanja izpodbijanega sklepa zgolj zaradi dejstva, ker sodišču ni posredovala podatkov o svoji davčni številki in davčni številki ter državljanstvu sina, utrpela nenadomestljivo in nepopravljivo škodo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vsebovati naslednje podatke in izjave: (-) osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika; (-) osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; (-) podatke o zadevi; (-) podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; (-) soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; (-) da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost; (-) podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, pridobi sodišče po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.

6. Tožena stranka je podala v predlogu svojo EMŠO in sodišče prve stopnje bi na podlagi te lahko samo pridobilo podatke o davčni številki. Glede na to, da je podala EMŠO tudi za mladoletnega sina, je zelo malo verjetno, da njegovo državljanstvo ne bi bilo slovensko. Z EMŠO bi lahko sodišče pridobilo davčno številko za sina. Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Tega je tožena stranka obrazložila. Poleg tega je v izjavi z dne 26. 4. 2018 in 29. 5. 2018 (prilogi B 3 in B 7) v obrazcu podala izjavo, da so podatki v vlogi resnični, točni in popolni, da soglaša, da sodišče z namenom preverjanja podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost in da za svojo izjavo prevzema materialno ter kazensko odgovornost. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave Republike Slovenije, ne more samo dopolniti postopka oz. odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožene stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje samo pridobi potrebne podatke (o davčni številki in druge) na podlagi soglasij tožene stranke, nato naj ponovno odloči o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

1 Sklep VSL I Cp 1545/2017.