Jedro

Vsa zdravniška dokumentacija, ki je predložena prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izkazuje zgolj zdravniške preglede zaradi sekracije iz mesta desne goleni (te težave je imel tožnik že pred poškodbo), kar pomeni, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči tožnik ni listinsko izkazal poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s samo poškodbo leta 1999, zato je zavrnitev njegove prošnje pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnik v tem sporu) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da prosilec vlaga prošnjo zaradi uveljavljanja odškodnine za nadaljnjo škodo kot posledico prometne nesreče z dne 20. 11. 1999. 2. Zavrnilno odločitev tožena stranka obrazlaga z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V spornem primeru gre za vložitev odškodninske tožbe zoper Zavarovalnico B. d.d., ker je imel v letu 1999 prometno nesrečo. Stanje se mu je poslabšalo in želi odškodnino za novo nastalo škodo. Tožena stranka v nadaljevanju podrobno navaja vložitev odškodninskega zahtevka pri Zavarovalnici B. d.d., dejansko stanje nastale nesreče, že priznano odškodnino tega škodnega dogodka s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju P 20/2004 z dne 20. 3. 2006, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

3. V nadaljevanju navaja že v pravdnem postopku P 20/2004 izdelano mnenje izvedenca medicinske stroke, iz katerega izhaja, da je prosilec že utrpel leta 1980 večfragmentarni zlom desne goleni v srednji tretjini, ko je bil poškodovan v prometni nesreči kot pešec. Ta nesreča je v 60% vplivala na poškodbe v drugi nesreči leta 1999 in že leta 1985 je bila pri njem ugotovljena invalidnost prve kategorije, zaradi 60% poškodbe izven dela in 40% zaradi bolezni (sindrom alkoholne odvisnosti in vazamotorni glavobol). Ob upoštevanju priložene zdravstvene dokumentacije, to je od leta 2008 do leta 2012 je prosilec iskal zdravniško pomoč zaradi ponavljajočih se gnojnih vnetij desne golenice ter glede na mnenje izvedenca medicinske stroke je tožena stranka presodila, da je realno pričakovati, da prosilec s svojim zahtevkom pred sodiščem ne bi uspel. 4. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Povzema odločitev tožene stranke in poudarja, da je predložil obsežno medicinsko dokumentacijo o nadaljnjih potrebnih medicinskih posegih in o poslabšanju zdravstvenega stanja, ki pa ni v zvezi z predhodno poškodbo leta 1980. Zaradi te poškodbe je imel tožnik samo prikrajšavo noge za 2 cm in bi še lahko vedno delal na ustreznem delovnem mestu. V sedanjem postopku zatrjevane naknadne posledice pa so nastopile zaradi škodnega dohodka dne 20. 11. 1999 in se nadaljevale in intevizirale v nadaljnjih letih po izdaji sodbe P 20/2004 z dne 20. 3. 2006. Glede na to so podani realni izgledi za uspeh tožbe, zato tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) teh razlogov za odločitev ponovno ne navaja in še dodaja; Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da je tožnik predložil medicinsko dokumentacijo glede pregledov, ki so bili vse od leta 2008 do 2012 in so posledica poškodbe leta 1999, kar pomeni, da ne gre za poškodbo oziroma zlom iz leta 1980. Iz sodbe P 20/2004 Okrajnega sodišča v Velenju z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da je tožnik s svojim zahtevkom že takrat uspel samo deloma, zaradi zdravstvenih težav, ki so bile posledica poškodbe že v letu 1980 (sodišče je zapisalo, da na njegovo zdravstveno stanje vpliva obravnavana poškodba le v deležu 35%) in kot izhaja iz izvedeniškega mnenja povzetega v sodbi, je tožnik že 3. 4. 1985 invalid prve kategorije, med drugim tudi zaradi kroničnega gnojnega vnetja desne golenice po poškodbi. Gre za okvaro ožilja (izvid Dopplerske preiskave z dne 2. 7. 1999), izražene predvsem v področju desne krače in stopala, tako da je bila že njegova upokojitev leta 1985 posledica 40% bolezni (sindroma alkoholno odvisnosti in vazumotornih glavobolov). Vsa zdravniška dokumentacija, ki je predložena prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa izkazuje zgolj zdravniške preglede zaradi sekracije iz mesta desne goleni (te težave je imel tožnik že pred poškodbo), kar pomeni, da v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, tožnik ni listinsko izkazal poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s samo poškodbo leta 1999. 8. Glede na zgoraj navedeno, tudi po presoji sodišča tožnik glede na izkazane listine v upravnem spisu, ne bi imel verjetnega izgleda za uspeh v odškodninskem postopku in tako tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ki ga določa 24. člen ZPP.

9. K točki II izreka:

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.