Jedro

Podana je bistvena kršitev določb postopka, ko je sklep o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V predlogu in posledično v sklepu o izvršbi ni določno navedena dolžnikova obveznost, ker ni navedeno obdobje za izračun zamudnih obresti, ki se edine izterjujejo.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Pd 478/96 z dne 30.11.1999 dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti od zneska 28.935,27 SIT. Proti temu sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da dolžnik Center za socialno delo Ljubljana-Šiška ni pravi naslov za izterjavo navedenega zneska. Po 120. čl. Zakona o socialnem varstvu je prevzela vse pravice in obveznosti ustanovitelja socialnovarstvenih zavodov Republika Slovenija, medtem ko dolžnik nima namenskih sredstev za izplačilo sporne terjatve. V odgovoru na ugovor upnica navaja, da je ugovor neutemeljen, ker je upnica vložila izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova proti dolžniku. Ugovor je utemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ugovornih trditev, češ da dolžnik ni pasivno legitimiran za izterjavo, ni mogoče upoštevati. Izvršilni naslov, to je pravnomočna sodba, je bila izdana zoper dolžnika, zato ta svoji plačilni obveznosti ne more več ugovarjati. Podana je torej pasivna legitimacija dolžnika. Pri obravnavanju ugovora kot pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkuša uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst 339. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ, ker je izrek sklepa o izvršbi nedoločen in s tem nerazumljiv. V njem namreč ni določno navedena dolžnikova obveznost, kar je posledica pomanjkljivega predloga za izvršbo. Dovoljena je namreč izvršba zaradi izterjave zakonitih zamudnih obresti od glavnice 28.935,27 SIT, ki jo sestavljajo štirje različni zneski, v zvezi s katerimi je naveden pričetek teka zamudnih obresti, ne pa tudi datum prenehanja teka teh obresti. Upnica v predlogu za izvršbo navaja, da je dolžnik po pravnomočni sodbi plačal glavnico in stroške in zato izterjuje samo še obresti od navedene glavnice, pri tem pa ne navede obdobja za izračun zamudnih obresti. Ker je pomanjkljivost povzeta v sklepu o izvršbi, iz katerega ni mogoče ugotoviti obsega dolžnikove obveznosti, je pritožbeno sodišče zaradi te pomanjkljivosti ugotovilo zgoraj navedeno kršitev določb postopka, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Prvostopno sodišče bo moralo glede na nepopolni predlog za izvršbo tega najprej obravnavati kot nepopolno vlogo ter v skladu s 108. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ pozvati upnico na popravo oziroma dopolnitev predloga, čemur bo šele lahko sledilo novo odločanje o predlogu za izvršbo.