Jedro

Utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank je, da gre za informativen (nedopusten) dokaz, saj so bile ugovorne navedbe o ustnem dogovoru o modalitetah obstoječe obveznosti, obročnem plačilu in odlogu plačila preveč pavšalne in nekonkretizirane, medtem ko izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 1.993,48 EUR v roku 8 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.251,72 EUR od 31.10.2018 dalje do plačila, od zneska 556,32 EUR od 31.12.2018 dalje do plačila in od zneska 185,44 od 20.1.2019 dalje do plačila ter (II.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da je tožena stranka (toženka) dolžna tožeči stranki (tožnici) v roku 8 dni plačati 74,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2019 dalje do plačila ter 939,16 EUR pravdnih stroškov, slednjih v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj ji pritožbeno sodišče ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovljeno sojenje. V pritožbi navaja, da nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala predhodno, saj je zatrjevane kršitve ugotovila šele s prejemom izpodbijane sodbe. Pritožba nasprotuje zaključku sodišča, da je tožnica izkazala utemeljenost svojega zahtevka in da toženka ni dokazala svojih ugovornih navedb. Toženkine navedbe so bile zadostno konkretizirane in zanje je ponudila zadostne dokaze. Predlagala je tudi zaslišanje strank, ki ga sodišče ni izvedlo in glede tega ni navedlo razlogov, s čimer je storilo kršitev določb pravdnega postopka in posledično napačno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo zmotno materialnopravno odločitev. Toženka je oporekala temelju in višini ter zapadlosti terjatve, za svoje navedbe pa je ponudila vse razpoložljive dokaze. Sodišče prve stopnje se do njenih navedb ni konkretneje opredeljevalo, kakor da bi jih štelo za irelevantne. Posledično se zdi, da navedbe toženke ne zanikajo tožbenih trditev. Z zavrnitvijo zaslišanja strank je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo enakopravnosti strank in načelo neposrednosti. Ravnalo je diskriminatorno, kar pomeni kršitev pravice do izjave, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost prvostopenjske odločbe. Sodišče lahko nepomembne dokaze zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. To lahko stori v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu ali pa v sodni odločbi o glavni stvari. Vsaka zavrnitev dokaznega predloga avtomatično še ne pomeni relativne oziroma absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prim. sodbo VS RS III Ips 25/2012-3 z dne 28.1.2014), vendar je v konkretnem primeru sodišče toženki onemogočilo izvedbo dokazov, ki potrjujejo njene navedbe. Iz obrazložitve sodbe namreč izhaja, da je sodišče navedbe toženke štelo za neresnične.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov s pripadki. V odgovoru soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in vsebinsko ter obširno odgovarja na pritožbene očitke, za katere meni, da niso dovolj konkretizirani.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da zaslišanja strank ni izvedlo iz razloga nepotrebnosti, ker je bilo dejansko stanje že dovolj pojasnjeno na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih navedb. K prvemu razlogu za zavrnitev dokaznega predloga je dodalo še obširno pojasnjen drugi razlog, ki je v tem, da je šlo za informativen (nedopusten) dokaz, saj so bile toženkine ugovorne navedbe o ustnem dogovoru o modalitetah obstoječe obveznosti, obročnem plačilu in odlogu plačila (preveč1) pavšalne in nekonkretizirane, medtem ko izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Drugi razlog je zadosten in utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank, ki s pritožbo konkretno niti ni izpodbijan. Upoštevaje navedeno gre torej in za obrazloženo in za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke. Prav tako ne gre za kršitev načela obojestranskega zaslišanja, kar je tako pavšalno uveljavljan očitek, da ga ni mogoče preiskusiti, in gre že iz tega razloga za neutemeljen pritožbeni očitek. V tej pravdi ni bilo kršeno načelo obojestranskega zaslišanja, ki se tudi sicer nanaša na načelno obveznost zaslišanja obeh pravdnih strank in ne samo ene, saj nobena izmed pravdnih strank ni bila zaslišana. Vsekakor sodišče prve stopnje pri navedenem ni kršilo načela neposrednosti, katerega vsebina je v tem, da lahko pri odločanju sodelujejo le tisti sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi, oziroma se s tem načelom zagotavlja, da med sodnikom in procesnim gradivom ni posrednika.

6. Ker drugih pritožbenih trditev toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne iz prvostopenjske sodbe, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabilo. Toženka v pravdi temelja in višine terjatve (op. temelj in višino je smiselno celo priznavala) ter njene zapadlosti ni prerekala z ničemer drugim kot s povsem pavšalnim in zato neupoštevnim zatrjevanjem ustnih dogovorov o drugačnih obročnih plačilih z drugačno zapadlostjo in o odlogu zapadlosti. Presoja sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka je torej pravilna. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi stroškov.

7. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in pritožbenih stroškov niti ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov (2% nagrade do 1000 točk in 1% od presežka) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR. Tožnici se ne prizna priglašenih 50 točk za konferenco, 100 točk za pregled in ″takse po odmeri‶. Taksa ji v pritožbenem postopku ni bila odmerjena, medtem ko gre pri konferenci in pregledu ne samo za neizkazane stroške, ampak za stroške nesamostojnih storitev, ki so že vsebovani v nagradi za odgovor na pritožbo.

1 Glej 11. v zvezi z 18. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, pri čemer je odveč pripomniti, da sodišče ni dolžno presojati pavšalnih oziroma povsem nekonkretiziranih ugovorov.