Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni.

Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

II.Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

III.Dolžnik mora upnikom v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 522,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

III.Dolžnik mora upnikom v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške pritožbenega odgovora v znesku 522,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka), zavrglo njegov ugovor po izteku roka (II. točka izreka), ter nadalje zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe (III. točka izreka) in njegov predlog za omejitev izvršbe na določene nepremičnine (IV. točka izreka). V povračilo v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, mu je naložilo še 921,18 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov upnikov (IV. točka izreka), glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka in predloga za odlog izvršbe pa je sklenilo, da jih nosi sam (VI. točka izreka).

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka), zavrglo njegov ugovor po izteku roka (II. točka izreka), ter nadalje zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe (III. točka izreka) in njegov predlog za omejitev izvršbe na določene nepremičnine (IV. točka izreka). V povračilo v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, mu je naložilo še 921,18 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov upnikov (IV. točka izreka), glede dolžnikovih stroškov ugovornega postopka in predloga za odlog izvršbe pa je sklenilo, da jih nosi sam (VI. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi uvodoma izpostavlja, da izpodbijani sklep ni odgovoril na vse ugovorne navedbe, zaradi česar se ga ne da preizkusiti, podana pa je tudi kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP) ter pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Že v postopku na prvi stopnji je opozarjal na neskladnost med izvršilnim naslovom in predlogom za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo v korist upnikov, ki niso navedeni v izvršilnem naslovu, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pri tem mora sodišče prve stopnje to skladnost preveriti po uradni dolžnosti. Opozarja, da upniki pravnega nasledstva niso izkazali, saj svojo upravičenost do terjatve dokazujejo s tujo zasebno listino notarja iz Ukrajine, ki v Sloveniji nima pravnega učinka. Meni, da bi bil za priznanje dedovanja potreben sklep o dedovanju, priznan v Republiki Sloveniji po postopku po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (94. in 95. člen), glede česar podaja obsežne navedbe. Tako bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotoviti pravne ovire za izvršbo, ne glede na to, ali jih je dolžnik pravočasno uveljavljal, česar sodišče ni storilo. Namesto tega se je ukvarjalo le s pravočasnostjo ugovora in zavrglo tako ugovor kot ugovor po izteku roka. Vsled navedenega so napačne tudi odločitve o stroških. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odločitve sodišča prve stopnje spremeni v zanj pozitivne odločitve s stroškovno posledico za upnike oziroma da se sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi uvodoma izpostavlja, da izpodbijani sklep ni odgovoril na vse ugovorne navedbe, zaradi česar se ga ne da preizkusiti, podana pa je tudi kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP) ter pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Že v postopku na prvi stopnji je opozarjal na neskladnost med izvršilnim naslovom in predlogom za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo v korist upnikov, ki niso navedeni v izvršilnem naslovu, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pri tem mora sodišče prve stopnje to skladnost preveriti po uradni dolžnosti. Opozarja, da upniki pravnega nasledstva niso izkazali, saj svojo upravičenost do terjatve dokazujejo s tujo zasebno listino notarja iz Ukrajine, ki v Sloveniji nima pravnega učinka. Meni, da bi bil za priznanje dedovanja potreben sklep o dedovanju, priznan v Republiki Sloveniji po postopku po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (94. in 95. člen), glede česar podaja obsežne navedbe. Tako bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotoviti pravne ovire za izvršbo, ne glede na to, ali jih je dolžnik pravočasno uveljavljal, česar sodišče ni storilo. Namesto tega se je ukvarjalo le s pravočasnostjo ugovora in zavrglo tako ugovor kot ugovor po izteku roka. Vsled navedenega so napačne tudi odločitve o stroških. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odločitve sodišča prve stopnje spremeni v zanj pozitivne odločitve s stroškovno posledico za upnike oziroma da se sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upniki v odgovoru na pritožbo poudarjajo, da dolžnik neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo, saj se je vse skupaj razčistilo že v pravdnem postopku, ki je podlaga izvršbi. S pravnomočnim in izvršljivim sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 193/2020 z dne 22. 2. 2023 v zvezi s sklepom in sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 268/2023 z dne 11. 10. 2023, je sodišče ugotovilo, da so po stranskem intervenientu A. A., dediči B. B., C. C., D. D. in E. E. in jih z imeni in naslovi prebivališča navedlo kot stranke v uvodu sodbe ter jim kot dedičem novega pridobitelja terjatve A. A. v izreku sodbe prisodilo denarno terjatev, ki je predmet izvršbe. V nadaljevanju odgovarja na preostale pritožbene navedbe. Predlagajo, da se pritožba zavrne in priglašajo stroške pritožbenega odgovora.

3.Upniki v odgovoru na pritožbo poudarjajo, da dolžnik neutemeljeno izpodbija aktivno legitimacijo, saj se je vse skupaj razčistilo že v pravdnem postopku, ki je podlaga izvršbi. S pravnomočnim in izvršljivim sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 193/2020 z dne 22. 2. 2023 v zvezi s sklepom in sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 268/2023 z dne 11. 10. 2023, je sodišče ugotovilo, da so po stranskem intervenientu A. A., dediči B. B., C. C., D. D. in E. E. in jih z imeni in naslovi prebivališča navedlo kot stranke v uvodu sodbe ter jim kot dedičem novega pridobitelja terjatve A. A. v izreku sodbe prisodilo denarno terjatev, ki je predmet izvršbe. V nadaljevanju odgovarja na preostale pritožbene navedbe. Predlagajo, da se pritožba zavrne in priglašajo stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Zmotno pritožba navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, s čimer smiselno očita postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Sklep ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku. Ob tem je pojasniti, da graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb, že sama po sebi ne more utemeljiti očitka, da se odločitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti.

5.Zmotno pritožba navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, s čimer smiselno očita postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Sklep ima jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku. Ob tem je pojasniti, da graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh ugovornih navedb, že sama po sebi ne more utemeljiti očitka, da se odločitve sodišča prve stopnje ne da preizkusiti.

6.Pritožnik z vsebinskimi razlogi pritožbe v bistvenem graja zgolj odločitvi v I. in II. točki izreka sodišče prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi oziroma o zavrženju ugovora po izteku roka. Preostale odločitve od točke III. do VI. izreka izpodbija v povezavi z razlogi, ki jih uveljavlja zoper točki I. in II. izreka izpodbijanega sklepa.

6.Pritožnik z vsebinskimi razlogi pritožbe v bistvenem graja zgolj odločitvi v I. in II. točki izreka sodišče prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi oziroma o zavrženju ugovora po izteku roka. Preostale odločitve od točke III. do VI. izreka izpodbija v povezavi z razlogi, ki jih uveljavlja zoper točki I. in II. izreka izpodbijanega sklepa.

7.Drži sicer, da se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do dolžnikove navedbe glede aktivne legitimacije upnikov. Slednje pa iz razloga, ker je dolžnik to uveljavljal šele v vlogi, ki jo je vložil 27. 5. 2024, kar je po izteku roka za ugovor 22. 11. 2023, zaradi česar je sodišče takšno vlogo (pravilno) obravnavalo kot ugovor po izteku roka. Slednje pritožbeno niti ni sporno. Ker pa lahko skladno s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZIZ v takšnem ugovoru dolžnik uveljavlja le dejstva, ki jih brez svoje krivde ni mogel v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje njegov ugovor po izteku roka pravilno zavrglo, saj je temeljil na razlogih, ki bi jih lahko uveljavil že v ugovoru.

7.Drži sicer, da se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do dolžnikove navedbe glede aktivne legitimacije upnikov. Slednje pa iz razloga, ker je dolžnik to uveljavljal šele v vlogi, ki jo je vložil 27. 5. 2024, kar je po izteku roka za ugovor 22. 11. 2023, zaradi česar je sodišče takšno vlogo (pravilno) obravnavalo kot ugovor po izteku roka. Slednje pritožbeno niti ni sporno. Ker pa lahko skladno s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZIZ v takšnem ugovoru dolžnik uveljavlja le dejstva, ki jih brez svoje krivde ni mogel v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje njegov ugovor po izteku roka pravilno zavrglo, saj je temeljil na razlogih, ki bi jih lahko uveljavil že v ugovoru.

8.Poleg zgoraj navedenega pa sodišče prve stopnje niti ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni, kar pravilno izpostavljajo tudi upniki v odgovoru na pritožbo. Zato so v celoti neutemeljene vse obsežne pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik oporeka aktivni legitimaciji upnikov,

8.Poleg zgoraj navedenega pa sodišče prve stopnje niti ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni, kar pravilno izpostavljajo tudi upniki v odgovoru na pritožbo. Zato so v celoti neutemeljene vse obsežne pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik oporeka aktivni legitimaciji upnikov, saj je izvršilno sodišče na izvršilni naslov skladno z načelom formalne legalitete vezano. Sodišče prve stopnje je tako pravilno pojasnilo, da dolžnik v ugovoru ni uveljavljal nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo oziroma ni podal nobenih ugovornih navedb in ni predlagal dokazov, niti niso bili podani razlogi, na katere je pazilo po uradni dolžnosti. Zato je pravilno sklenilo, da njegov ugovor ni obrazložen in ga utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Po pojasnjenem tako tako tudi nista podani kršitvi 22. in 25. člena URS in 13. člena EKČP.

saj je izvršilno sodišče na izvršilni naslov skladno z načelom formalne legalitete vezano. Sodišče prve stopnje je tako pravilno pojasnilo, da dolžnik v ugovoru ni uveljavljal nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo oziroma ni podal nobenih ugovornih navedb in ni predlagal dokazov, niti niso bili podani razlogi, na katere je pazilo po uradni dolžnosti. Zato je pravilno sklenilo, da njegov ugovor ni obrazložen in ga utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Po pojasnjenem tako tako tudi nista podani kršitvi 22. in 25. člena URS in 13. člena EKČP.

9.Sodišče druge stopnje je ob odsotnosti vsebinskih pritožbenih navedb glede III., IV., V. in VI. točke izreka izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo zgolj v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev ni zaslediti, materialno pravo pa je pri teh odločitvah pravilno uporabljeno.

9.Sodišče druge stopnje je ob odsotnosti vsebinskih pritožbenih navedb glede III., IV., V. in VI. točke izreka izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo zgolj v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev ni zaslediti, materialno pravo pa je pri teh odločitvah pravilno uporabljeno.

10.Po pojasnjenem in ker pritožbeni preizkus torej tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Po pojasnjenem in ker pritožbeni preizkus torej tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni pokazal (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mu posledično ti stroški niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upniki so se obrazloženo opredelili do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje upnikom priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 700 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 14 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnik plačati upnikom strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 522,65 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

11.Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mu posledično ti stroški niso bili povzročeni neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upniki so se obrazloženo opredelili do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje upnikom priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 700 odv. točk, slednje povečano za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 14 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnik plačati upnikom strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 522,65 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

-------------------------------

1Da ni izkazano kdo so dediči oziroma ni izkazano pravno nasledstvo po pokojnem A. A.; da bi za priznanje notarske listine bilo potrebno uporabiti ZMZPP itd.

1Da ni izkazano kdo so dediči oziroma ni izkazano pravno nasledstvo po pokojnem A. A.; da bi za priznanje notarske listine bilo potrebno uporabiti ZMZPP itd.

Zveza:

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.