Jedro

Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZUN in ZGO, ko je uporabilo enake kriterije za presojo statusa stranskega udeleženca, kot veljajo po navedenih predpisih za ugotavljanje in izkazovanje investitorjeve lastninske pravice oziroma njegove pravice do gradnje na nekem zemljišču.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in sklep Ministrstva za okolje in prostor z dne 25.8.2004, odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka v višini 344,24 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 25.8.2004, s katerim je odločila, da se pritožba tožeče stranke zoper enotno dovoljenje za gradnjo Upravne enote Maribor z dne 28.11.2003, zavrže. Z navedenim enotnim dovoljenjem za gradnjo je Upravna enota Maribor Univerzi... dala za soinvestitorja K. d.d. in G. Inženiring d.d. enotno dovoljenje za gradnjo I. faze prizidka ... na zemljišču parc. št. 1210, 1212/2 in 1180/5, k.o. ... pod tam navedenimi pogoji.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v svojem sklepu. Sklicuje se na določbe: 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 36. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) in 53. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Po presoji sodišča prve stopnje, mora oseba, ki želi v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo sodelovati kot stranski udeleženec, izkazati enako razpolagalno pravico s svojo nepremičnino (v zvezi, s katero zahteva status stranskega udeleženca) kot jo mora izkazati investitor za svojo nepremičnino, da lahko gradi. To lahko dokaže z ustreznim zemljiškoknjižnim izpiskom, podredno pa vsaj s pogodbo ali drugo listino, ki mu neposredno omogoča vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. S takšno listino mora zainteresirana oseba razpolagati še pred izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo. Kasnejša pridobitev take listine (potem, ko je bilo dovoljenje že izdano) ne more utemeljevati pravice do sodelovanja v postopku izdaje enotnega dovoljenja. Tožeča stranka v času izdaje spornega enotnega dovoljenja za gradnjo ni izkazovala svoje lastninske oziroma razpolagalne pravice do parcele št. 1180/3 k.o. ..., saj ni bila kot lastnik vpisana v zemljiški knjigi, niti ni razpolagala z listino, na podlagi katere bi bil takšen vpis neposredno mogoč. Tožeča stranka v času prvostopenjskega odločanja ni razpolagala s pogodbo, na podlagi katere bi lahko vknjižila svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi. To dokazuje tudi v sodnem postopku predložen zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice na sporni parceli, ki je bil na sodišču vložen dne 15.4.2004, in kateremu je tožnik poleg sporne pogodbe posebej priložil zemljiškoknjižno dovolilo z dne 2.12.2003, ki je bilo torej izdano po izdaji spornega enotnega dovoljenja za gradnjo. Tudi predložena pogodba, s katero je tožnikov pravni prednik A. - pridobil 2/3 sporne parcele od Republike Slovenije, ni notarsko overjena. Aktualni zemljiškoknjižni izpisek z.k. vložka ... k.o. ..., katerega del je tudi sporna parcela, pa še vedno izkazuje lastninsko pravico A. le do 1/3, do 2/3 pa lastninsko pravico Republike Slovenije. Utemeljen je ugovor prizadete stranke (investitorja), da v upravnem sporu ni dovoljeno predlagati dokazov, ki bi jih stranke lahko predložile že v upravnem postopku (tožbena novota - 3. odstavek 14. člena ZUS).

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja svojo razpolagalno pravico dokazovala s poročilom, da je na podlagi kupoprodajne pogodbe, dogovorjene, sklenjene in realizirane dne 18.2.2003, postala lastnica nepremičnine parc. št. 1180/3 v izmeri 355 m2. S tem datumom je nepremičnino prevzela v posest, v celoti poravnala kupnino, poravnala vse davščine in pogodbo overila pri notarju. Ker je v pogodbi pomotoma izostala intabulacijska klavzula, je bil dne 18.3.2003 sklenjen dodatek k pogodbi in novi dodatek z intabulacijsko klavzulo z dne 2.12.2003, ki je vseboval zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist tožeče stranke. Od sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 18.2.2003 dalje je bilo investitorju zelo dobro znano, da je tožeča stranka novi lastnik nepremičnine parc. št. 1180/3 k.o. ... Zaradi neažurnega dela zemljiške knjige Okrajno sodišče še vedno ni izdalo sklepa o vknjižbi lastninske pravice, kar pa ni osamljen primer. Ta okoliščina tožeči stranki ne more biti v škodo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Priglaša stroške postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožeči stranki utemeljeno ni bil priznan status stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in ali je posledično utemeljeno zavržena njena pritožba zoper to dovoljenje.

Kot izhaja iz predloženih spisov, je A. kot pravni prednik tožeče stranke v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo pravočasno še pred njegovo izdajo, sporočil upravnemu organu prve stopnje z vlogo z dne 21.5.2003, da je svoje poslovne prostore in zemljišče parc. št. 1180/3 k.o. ... prodal tožeči stranki. Tega obvestila A. upravni organ prve stopnje ni upošteval in je enotno dovoljenje za gradnjo vročil pravnemu predniku tožeče stranke ter mu s tem omogočil, da se zoper dovoljenje tudi pritoži. V pritožbenem postopku pa je v pravni položaj svojega pravnega prednika z vložitvijo pritožbe vstopila tožeča stranka. Po presoji pritožbenega sodišča pa tožeči stranki ni mogoče odreči statusa stranskega udeleženca le zato, ker v času izdaje spornega enotnega dovoljenja ni bila vpisana v zemljiško knjigo oziroma ni razpolagala s takšno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Po podatkih predloženih spisov je bila kupoprodajna pogodba za zemljišče parc. št. 1180/3 sklenjena že dne 18.2.2003, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo izdano dne 2.12.2003, torej po izdaji spornega dovoljenja za gradnjo. Ob tem, da ZGO, na podlagi katerega je bilo izdano sporno enotno dovoljenje za gradnjo, ni imel takšnih določb o stranskih udeležencih, kot jih ima sedaj veljavni ZGO-1 v 62. členu, sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZUN in ZGO, ko je uporabilo enake kriterije za presojo statusa stranskega udeleženca, kot veljajo po navedenih predpisih za ugotavljanje in izkazovanje investitorjeve lastninske pravice oziroma njegove pravice do gradnje na nekem zemljišču. Tako strogega kriterija ni mogoče uporabiti, zlasti v obravnavani zadevi, saj je tožeča stranka le vstopila v pravni položaj svojega pravnega prednika, ki pa je po podatkih upravnih spisov sodeloval v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in je s tem že izkazal svoj pravni interes v smislu 43. člena ZUP. Isti pravni interes pa izkazuje tudi tožeča stranka kot pravni naslednik. Ker tudi tožena stranka, s katero se je strinjalo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem sklepu navaja, da tožeča stranka ni dokazala statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, ker se kot lastnik zemljišča ni izkazala z listino, ki bi bila sposobna za zemljiškoknjižni vpis, je odločitev tožene stranke, da pritožbo tožeče stranke zavrže na podlagi 1. odstavka 246. člena ZUP, nepravilna. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 3. odstavka 80. člena ZUS-1 spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti nakazane nepravilnosti.

Ker je bila pritožba tožeče stranke vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obravnavalo pritožbo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi 2. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške upravnega spora v višini 344,24 EUR in sicer 286,87 EUR za odvetniške stroške sestave pritožbe na podlagi 4. točke tarifne številke 30 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03, 70/03, 115/06 in 121/07), povečane za 20% DDV v znesku 57,37 EUR.