Jedro

Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnik od tožene stranke (zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana odgovornost lastnika oziroma uporabnika jadrnice K.) zahteva plačilo odškodnine za škodo, za katero trdi, da mu jo je po priplutju in privezu v izolski marini povzročil skiper L. C., ker ni pravilno zataknil zadnje klopi. Ko je tožnik po obedu ob pospravljanju jadrnice stopil na klop, da bi stresel drobtine v morje, se je prevrnila, tožnik pa je izgubil ravnotežje, padel z barke in se pri tem poškodoval. Tožbo zoper toženo stranko vlaga, ker meni, da je odgovornost lastnika čolna za takšno škodo zavarovana po polici za zavarovanje odgovornosti lastnika ali uporabnika čolna.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 37.457,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2013 in tožniku naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti 20 EUR pravdnih stroškov. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da ni nastopil zavarovalni primer oziroma da ni zavarovalnega kritja po polici 5500033903 v zvezi s Splošnimi pogoji tožene stranke za zavarovanje odgovornosti lastnika čolna za škodo, povzročeno tretjim osebam PG-opd-05-1 (v nadaljevanju Splošni pogoji) in Posebnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti lastnika čolna za škodo, povzročeno potnikom PG-opd-pot/05-1 (v nadaljevanju Posebni pogoji).

3. Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnik, ki predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje le zaključilo, da tožnik ne more biti uspešen z zahtevkom po ugotovitvi ničnosti Posebnih pogojev. Tak zaključek nima nobenih razlogov, sodba torej ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožnik vztraja, da so Posebni pogoji tožene stranke nični, ker nasprotujejo kogentnim predpisom. 33.a člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) je namreč kogentna določba. Komentar ZOZP govori o tem, da je treba upoštevati vse elemente uporabe čolna in ne zgolj plovbe. Krita je tudi škoda, ki nastane med mirovanjem čolna na privezu. Pri spornih Posebnih pogojih gre za nedovoljeno oženje pravic, torej za manj pravic kot jih daje zakon.

Tožnik je opozoril na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 144/2003 in na pravdno zadevo P 492/2007, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Sodišče prve stopnje se do teh trditev ni opredelilo. Če bi vzdržala interpretacija tožene stranke in sodišča prve stopnje, večina rizikov, ki se zgodijo v zvezi s posestjo ali plovbo plovila, ne bi bila zavarovana.

Pritožnik še vztraja, da so Posebni pogoji tudi nejasni, saj v drugem členu izrecno izključujejo škodo, ki je nastala pri vkrcanju ali izkrcanju iz čolna. Če bi si bilo treba že prvi člen razlagati tako, kot si ga razlaga sodišče prve stopnje, bi bila ta določba povsem nepotrebna. Ker so splošni pogoji nejasni, jih je treba razlagati v korist šibkejše stranke.

4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih so zadostni in jasni. To velja tudi za razloge sodbe o zatrjevani ničnosti Posebnih pogojev, do česar se bo pritožbeno sodišče natančneje opredelilo v nadaljevanju obrazložitve ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava. Obrazložitev sodbe mora vsebovati razloge o odločilnih dejstvih, ne o vseh trditvah pravdnih strank. Sklicevanje na sodno odločbo in sodni postopek, ki za odločitev o tožbenem zahtevku nista relevantna, ne predstavlja takšnih trditev, zato se sodišču prve stopnje do tega sklicevanja ni bilo treba opredeliti. V sklepu II Ips 144/2004 je Vrhovno sodišče RS presojalo le, ali je treba uporabiti določbe ZPP o postopku v gospodarskih sporih in se zato ukvarjalo z vprašanjem, ali je šlo pri škodnem dogodku za plovbni spor1 ali spor o prevozu potnikov. Po ugotovitvi, da ne gre za spor o prevozu potnikov, ampak za plovbni, torej za gospodarski spor, je revizijo zavrglo. S tem, ali je podano zavarovalno kritje, se ni ukvarjalo. Ker pa je šlo za plovbni spor, ki se nanaša na škodni dogodek, do katerega je prišlo 8. 7. 1998, ko ZOZP obveznega zavarovanja lastnika čolna za škodo povzročeno tretjim osebam še ni urejal, in za druge Pogoje (KL-KS-2B/97) druge zavarovalnice2, dejstvo, da je bilo tam tožbenemu zahtevku (ob precej drugačnem dejanskem stanju) pravnomočno ugodeno, za odločitev v tej zadevi ni relevantno. Ta zaključek še toliko bolj velja za pritožnikovo nekonkretizirano sklicevanje na to, da je bila v pravdni zadevi P 492/2007 pred Okrajnim sodiščem v Kopru sklenjena sodna poravnava. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

6. Po Splošnih pogojih tožene stranke je zavarovana škoda, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti v polici navedenega čolna prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja tretjih oseb. Iz zavarovalnega kritja so povsem jasno in izrecno izključeni zahtevki oseb, ki so na čolnu. Takšni Splošni pogoji so skladni z določbo 33.a člena ZOZP, ki v tretjem odstavku določa, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu3. 7. Pritožnik ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil oseba, ki se je prevažala s čolnom4 oziroma potnik5, ne nasprotuje. V skladu s tretjim odstavkom 33.a člena ZOZP, ki mu Splošni pogoji ne nasprotujejo, zato odgovornost, za škodo, ki mu je nastala, po Splošnih pogojih ni krita.

8. ZOZP pa ne ureja (obveznega) zavarovanja odgovornosti za škodo, ki jo lastnik oziroma uporabnik čolna povzroči potnikom.6 Enako velja za Pomorski zakonik (PZ), ki sicer ureja odgovornost ladjarja7 in tudi zavarovanje pred odgovornostjo. Ker je tako, je obseg zavarovalnega kritja v pogodbi o zavarovanju za škodo, povzročeno potnikom, prepuščen dogovoru lastnika čolna in zavarovalnice.8 To je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Iz Posebnih pogojev izhaja, da zavarovanje krije škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov potnikov na podlagi civilnega prava, če je v plovbni pomorski nezgodi, požaru ali eksploziji prišlo do smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja potnika. Plovbna pomorska nezgoda pa je uvodoma opredeljena kot trčenje čolnov, udarec čolna v fiksni ali plavajoči zunanji objekt, nasedenje, dotik dna, potopitev, brodolom ali izginotje. Ne drži torej pritožbeno mnenje, da najbolj tipičnih pomorskih rizikov takšno zavarovanje ne krije. Krije osnovne pomorske rizike9. Tožnikov padec s klopi ob pospravljanju po obedu v marini ni posledica plovbne pomorske nezgode, požara ali eksplozije, zato tudi po Posebnih pogojih ni zavarovan.

9. O padcu s klopi jadrnice ob stresanju drobtin v morje tudi ni mogoče trditi, da bi šlo za udejanjenje kakšnega tipičnega pomorskega rizika. Pritožnik ne pojasni, s katero evropsko zakonodajo in smernicami v zvezi z zavarovanjem plovil naj bi bilo to, da tak rizik ni zavarovan, v nasprotju; zato lahko pritožbeno sodišče odgovori le na splošno, da ne najde nobene zakonodaje ali smernic, ki bi temu nasprotovale.

10. Kako naj bi bili Posebni pogoji, ki urejejo prostovoljno zavarovanje potnikov, v nasprotju z določbami zakona, ki ureja nekaj drugega - obvezno zavarovanje tretjih oseb, pritožnik ne pojasni. Ker ZOZP o zavarovanju potnikov ne govori, posebni pogoji ne morejo biti v nasprotju z zahtevami 33.a člena ZOZP. Vse to je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje in po pojasnjenem je povsem zadostno obrazložen zaključek, da ni utemeljen ugovor, da so Posebni pogoji nični, ker naj bi nasprotovali ZOZP.

11. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da so Posebni pogoji nejasni. Dodatna izključitev iz zavarovalnega kritja za škodo, nastalo pri vkrcanju ali izkrcanju iz čolna v 2. členu Posebnih pogojev, v ničemer ne povzroči, da bi bil nejasen obseg zavarovalnega kritja, opredeljen v 1. členu Posebnih pogojev.

12. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da gre v tej zadevi za spor, za katerega se uporablja plovbno pravo. Okoliščina, da ob tem ni v skladu s 1. točko 483. člena ZPP uporabilo pravil o postopku v gospodarskih sporih, ni povzročila nobene od tistih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njegove pritožbe.

1 Spor, ki se nanaša na ladje ali spor, za katerega velja plovbno pravo. 2 Po podatkih vpisnika Višjega sodišča v Ljubljani je bila v zadevi I Cp 144/2004 (o kateri je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom II Ips 144/2004) tožena ... zavarovalna družba, d. d., ... 3 V komentarju Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu Gordane Ristin, Tjaše Korbar in Sergeja Simonitija (Slovensko zavarovalno združenje, 2008) je opisan namen tovrstnega zavarovanja predvsem v smislu zavarovanja interesov tretjih oseb pri množični uporabi čolnov, npr. kopalcev v okolju z množično razvitim pomorskim turizmom. 4 Takšna je dikcija 33. a člena ZOZP; dikcija Splošnih pogojev pa je, kot je bilo pojasnjeno - oseba, ki je na čolnu. 5 Takšna je dikcija Posebnih pogojev tožene stranke. 6 Zakonodajalec je očitno presodil, da predstavlja čoln na motorni pogon z močjo, večjo kot 3,7 kW, množično nevarnost za tretje osebe, ne pa za tiste, ki se prevažajo s čolnom; prim. tudi 1. opombo. 7 V skladu s 394. členom PZ pa določbe o odgovornosti za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s plovbo in izkoriščanjem ladje, veljajo tudi za čolne (to je plovila, ki merijo v dolžino manj kot 24 m). 8 Kar je tudi razumljivo ob upoštevanju primarnega pomena zavarovanja odgovornosti, ki je v varstvu zavarovanca (tu lastnika oziroma uporabnika čolna) pred odškodninskimi zahtevki. 9 O tem, kateri so osnovni pomorski riziki: prof. dr. Marko Pavliha, Zavarovalno pravo, Ljubljana, Gospodarski vestnik 2000, stran 273.