Jedro

Ker je vrednost tistega dela stanovanja tožnika in njegovih družinskih članov, ki presega površinske normative za tričlansko družino, višja od šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik kot družinska člana navedel starša A.A. in B.B., ki v skladu s 23. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) in 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami) štejeta za družinska člana prosilca. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč ugotavljal tudi njune dohodke in premoženje in ugotovil, da sta vsak do ½ lastnika stanovanjske stavbe, ki stoji na zemljiških parcelah št. 1375/5 in 1357/6, pripisanih v vložku št. ... k.o. ... Iz določila 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €. Po prvi alinei drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Primerno stanovanje opredeljujeta 10. in 87. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Uradni list RS/I, št. 18/91 s spremembami) in 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), po katerem je šteti kot primerno stanovanje za tričlansko družino stanovanje površine od 45 do 70 m2. Stanovanje, katerega lastnika sta tožnikova starša, obsega uporabno površino 104,70 m2 in presega maksimalno površino primernega stanovanja za tričlansko družino za 34,70 m2, zato se naveden presežek upošteva kot premoženje tožnikove družine. Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval Obvestilo o informativnem izračunu Geodetske uprave RS, ki ga je tožnik predložil kot dopolnitev vloge za odobritev brezplačne pravne pomoči. Vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja za tričlansko družino tako znaša 21.933,00 € in presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, kar utemeljuje zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval dejstva, da na istem naslovu živita tudi njegova brata C.C. in D.D., kar pomeni, da jih je v gospodinjstvu pet in ne trije, kot je v izračunu premoženjskega stanja upošteval organ za brezplačno pravno pomoč. Glede na to meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči za začetek stečajnega postopka njegove firme E. s.p. in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20,00 €. Za družinske člane prosilca po ZBPP štejejo osebe določene v 23. členu ZBPP. Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno upošteval in ugotovil, da ima tožnikova družina premoženje, ki presega znesek 13.771,20 € ter zato tožnik pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. Pri tem je organ glede števila družinskih članov pravilno izhajal iz tožnikovih navedb v prošnji. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči se začne na prošnjo prosilca, v kateri mora biti med ostalim navedeno tudi osebno ime, EMŠO, davčna številka in stalno ali začasno prebivališče družinskih članov (tretji odstavek 32. člena ZBPP). Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora stranka navesti natančno, po resnici in določno (prvi odstavek 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Kot svoja družinska člana je tožnik navedel svoja starša. Organ za brezplačno pravno pomoč je navedbam v njegovi vlogi sledil, nič v izvedenem postopku pa ni kazalo na to, da bi bilo tožnikovih družinskih članov v smislu 23. člena ZBPP več. Navedbe, ki jih je tožnik postavil šele v tožbi, torej da na istem naslovu stanujeta tudi tožnikova brata, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo.

Tožena stranka je po obrazloženem pri določanju površine primernega stanovanja za tožnikovo družino, pravilno upoštevala tri družinske člane in na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), izdanega na podlagi 10. in 87. člena SZ, ugotovila, da je primerno stanovanje za tričlansko družino med 45 in 70 m2 (14. člen tega pravilnika). Glede na to, da stanovanje, katerega lastnika sta tožnikova starša, meri 104,70 m2, to presega s citiranim pravilnikom določeno površino primernega stanovanja za 34,70 m2. Po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč, ki jih tožnik ne izpodbija, znaša vrednost 34,70 m2 tega stanovanja 21.933,00 € in tako presega znesek 13.771,20 €. Po obrazloženem sodišče pritrjuje zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).