Jedro

Dolžnik v pritožbi priznava, da so vse ostale počitniške hišice t.i. mobilne hišice. Zanje dolžnik neutemeljeno navaja, da je njihovo odstranjevanje povezano z uničevanjem, da škodo predstavlja rušitev objektov na nepremičnini. Mobilna hišica je premičnina in jo je možno brez škode za njeno bistvo prestaviti na drugo lokacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi z dne 9. 9. 2020 (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora povrniti upniku nadaljnje stroške izvršilnega postopka 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je v izvršilnem naslovu - sklepu z dne 24. 6. 2020 odločeno, da je dolžnik dolžan izprazniti poslovne prostore ter parcelo. Ne gre za uničenje premoženja dolžnika, ampak za odstranitev premoženja, last dolžnika iz nepremičnin. Dolžnik je v marcu 2021 odstranil počitniške hišice iz nepremičnin, kar je razvidno iz navedb upnika v odgovoru z dne 1. 6. 2021 na dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Tudi izvršitelj je sporočil sodišču, da je dolžnik odstranil počitniške hišice – kontejnerje z upnikovih nepremičnin. Dolžnik ne izkazuje, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel takšno škodo, kot se zahteva za odlog izvršbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v spisovni dokumentaciji izkazana trditev, da je na zemljišču, ki naj bi se izročila v posest upniku, vzpostavljeno počitniško naselje – hišice. Določeno število omenjenih hiš je tako imenovanih mobilnih, dva objekta pa sta trajno povezana z zemljiščem. Stvar je mogoče tretirati zgolj kot premičnino, v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in izvršilni naslov ne dovoljuje ter ne omogoča izročitev, kakor jo vsebuje očitno pomanjkljiv izvršilni naslov. Izpodbijani sklep ignorira, da je primarno upravičenje dolžnika, če gre za situacijo, ki ni sporna, da predmet izvršbe uredi tako, da odstrani stvari in osebe. Takšna situacija je dolžniku neizvedljiva glede na to, da mu je upnik onemogočil dobavo električne energije, nujno potrebne za realizacijo odstranjevanja. Situacija je v objektivnem smislu takšna, da je odstranjevanje povezano zgolj z uničenjem. Ker gre za vsebino, ki dolžniku kot pravni osebi omogoča delovanje in preživetje, je uničenje počitniških hišk zagotovo nenadomestljiva pa tudi težko nadomestljiva škoda, v vsakem primeru pa bistveno in neprimerno večja od tiste, ki naj bi bila, če do ureditve razmerja v zadevi Plg 8/2020 okrožnega sodišča (preveritev ustreznosti klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti) in posestmotitvena pravda ne bi bili zaključeni. Sodišče ne pojasnjuje zakaj nasilno dosežena prepoved dobave električne energije, kot pogoj za izvajanje del, ni takšna vsebina in zakaj sodno obravnavanje vprašljivosti klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova, po tem, ko je na to opozorilo pritožbeno sodišče v III Cpg 22/2021, ne predstavlja posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe, vse pri striktni navezavi, da odlog izvršbe upniku ne povzroča večje škode, kakor jo rušitev objektov na nepremičnini. Zatrjevanje v obrazložitvi, da naj bi dolžnik odstranil počitniške hiške z nepremičnin, je trditev, ki je izmišljotina in objekti v naravi še zmeraj stojijo.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da bi izkazal nasprotno tezi odstranjenih objektov in realno dejansko stanje. Odločilna je ugotovitev za kakšne objekte gre v tej zadevi in ne ali so že odstranjeni.

6. Nadalje dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da sklep nima razlogov, obrazložitve ranga oziroma primerjave škode z izvršbo na dolžniški in upniški strani, da ni mogoče sklepa preizkusiti v odsotnosti poznavanja teze, da je zemljišče izpraznjeno oseb in stvari, da ni razlage od kdaj je stvar, hiša, povezana z zemljiščem, da so nejasni razlogi obrazložitve. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik v predlogu za odlog izvršbe ni navedel okoliščin, ki bi utemeljevale pravni sklep o izkazanosti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode in da bo ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (zadnji stavek na 7. in prvi stavek na 8. strani sklepa). Ali je zaključek materialnopravno pravilen, je stvar presoje v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da je s sklepom o izvršbi z dne 9. 9. 2020 odločeno o izselitvi dolžnika in njegovih stvari iz poslovnih prostorov, dveh objektov št. stavbe ... in ... ter ograjenega prostora za kampiranje, da je tudi v izvršilnem naslovu – sklepu z dne 24. 6. 2020 odločeno, da je dolžnik dolžan izprazniti poslovne prostore ter parcelo, da gre za odstranitev premoženja, last dolžnika, da gre za odstranitev počitniških hišic – kontejnerjev z upnikovih nepremičnin (drugi odstavek na 7. strani sklepa). Teh ugotovitev upnik ne izpodbija oziroma jim pritrjuje, ko navaja, da je v spisovni dokumentaciji izkazana trditev, da je na zemljišču, ki naj bi se v posesti izročila upniku, vzpostavljeno počitniško naselje – hišice, da je določeno število omenjenih hiš takoimenovanih mobilnih, dva objekta pa sta trajno povezana z zemljiščem. Slednja objekta sta številka stavbe ... in ..., ki ju je dolžnik dolžan izprazniti po izvršilnem naslovu in pravnomočnem sklepu o izvršbi. Se pravi v pritožbi priznava, da so vse ostale počitniške hišice takoimenovane mobilne hišice. Zanje dolžnik neutemeljeno navaja, da je njihovo odstranjevanje povezano z uničevanjem, da škodo predstavlja rušitev objektov na nepremičnini. Mobilna hišica je premičnina in jo je možno brez škode za njeno bistvo prestaviti na drugo lokacijo. Ta prestavitev ni povezana z domnevno onemogočeno dobavo električne energije, kar naj bi upnik protipravno storil dolžniku in za kar naj bi bila v teku pravda zaradi motenja posesti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Prav tako je pravilno zaključilo, da ni izkazal, da bo ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da dolžnik ni navedel posebno upravičenega razloga po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pravilno je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.