Jedro

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožečim strankam izročiti ključe vhodnih vrat in soposest stanovanja v izmeri 48,48 m2 v pritličju stanovanjske hiše v P., ki je vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v P., pod vlož. št. 1272/1 k.o. P. in je označeno z rdečo črto." Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka v višini 92.528,00 SIT.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek z vsebino, da je tožena stranka dolžna tožečim strankam plačati 9.216,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.8.2000 dalje do plačila v višini letne obrestne mere Banke Koper d.d. za hranilne vloge v EUR na vpogled za čas od 8.8.2000 dalje do plačila, vse s prej navedenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožečim strankam izročiti ključe vhodnih vrat in soposest stanovanja v izmeri 48,48 m2 v pritličju stanovanjske hiše v P., ki je vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v P., pod vlož. št. 1272/1 k.o. P. in je označeno z rdečo črto.

Zoper II. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da obrazložitev sodišča prve stopnje, da je med pravdnimi strankami dejansko nesporno, da so dediči po pokojnem D. B. in da stanovanje deduje toženka do 1/2, ostali pa do 1/10 oziroma 1/20, ne drži. Predmet zapuščinskega postopka je bila le 1/2 stanovanja v P., vl.št. 1272, identifikator 1001E, k.o. P.. Do spornega stanovanja je tako upravičena toženka do 3/4, vsi tožniki skupaj pa do preostale 1/4. Pritožbeno sodišče se bo moralo ob odločanju vprašati, ali bi bilo mogoče odločiti tako kot izhaja iz II. točke izreka, če bi sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilno ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja. Ugotovitve sodišča prve stopnje posledično temeljijo na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotno uporabljenem materialnem pravu. Dalje pritožnica navaja, da je vseh 6 tožnikov upravičeno do 1/4 idealnega deleža na nepremičnini. V naravi to predstavlja nerazdelnih 12,12 m2. V resnici zapuščina sodedičev do delitve predstavlja skupno lastnino. Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 41. členu določa, da se z dedovanjem pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti, v istem trenutku preide posest na zapustnikovih stvareh na dediče. Nerazumljivo in neživljenjsko je, da bi se omogočala neposredna posest dedičem, ki so vsi skupaj podedovali le idealni 1/4 delež sporne nepremičnine in ki v sporni nepremičnini ne živijo in v njej nikoli niso živeli. Pojavlja se vprašanje, ali so tožniki na podlagi svojega 1/4 idealnega deleža v resnici upravičeni, da izvršujejo svojo posest na način, kot je bilo odločeno z izpodbijano sodbo, to je tako, da dobijo v roke ključe stanovanja, kar pomeni, da lahko kadarkoli brez najave vstopijo v sporno stanovanje. Upoštevaje pravno in dejansko stanje je po mnenju pritožnice izvrševanje lastninske pravice z omogočanjem nekontrolirane neposredne posesti povsem nesorazmerno z njeno (so)lastninsko pravico in varstvom zasebnosti. Pritožbeno sodišče bo moralo izpodbijano sodbo presojati tudi v luči ustavnih določb glede pravice do zasebne lastnine in pravice do zasebnosti. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožniki so po svoji pooblaščenki podali odgovor na pritožbo in v njem navedli, da trditev v pritožbi, da je od solastninskega deleža odvisna pravica do izročitve soposesti in da manjšinski delež izključuje pravico do izročitve zapuščine in soposesti, nima podlage v SPZ. Terjatev na izročitev zapuščine imajo tožniki kot dediči ne glede na velikost dednega deleža. Pritožbeni razlog, da bi z izpolnitvijo tožbenega zahtevka tožniki posegli v zasebnost toženke je po oceni tožnikov nerazumljiv, saj je toženka pokojna in kot taka v sporni nepremičnini ne more uresničevati pravice do zasebnosti, ki bi konkurirala pravici do izročitve zapuščine v posest. Predlagajo, da se pritožba toženke zavrne kot neutemeljena.

Pritožba je utemeljena.

V tem pritožbenem postopku so pravdne stranke dediči po pokojnem D. B. in M. B.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pravdne stranke solastniki stanovanja v P., v izmeri 48,48 m2, ki je vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v P., pod vložno št. 1272/1 k.o. P., in sicer je tožena stranka solastnica v idealnem deležu 3/4, vsi tožniki skupaj pa v idealnem deležu 1/4. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (1. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ), ne more pa solastnik zahtevati od drugega solastnika, ki ima solastno stvar v posesti in jo uporablja, soposesti in souporabe cele stvari, če solastna stvar glede posesti in uporabe med solastniki ni razdeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da v obravnavanem primeru sporno stanovanje med solastniki ni razdeljeno glede posesti in uporabe. Tako ni mogoče ugotoviti, v katerem delu bi tožniki izvrševali svoja upravičenja glede na svoj idealni delež. Ker tako ni opredeljen del solastne stvari, ki bi pripadal tožnikom, soposesti in souporabe celega stanovanja pa tožniki upoštevaje navedeno določbo SPZ ne morejo zahtevati, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek za izročitev ključev vhodnih vrat in soposesti stanovanja neutemeljen in tožeča stranka s takšnim zahtevkom ne more uspeti. Tožniki bi le v primeru, če bi bilo stanovanje med solastniki razdeljeno glede posesti in uporabe, lahko zahtevali posest in uporabo dela stvari, ki jim pripada. Kot navedeno, tožniki kot solastniki soposesti in souporabe cele stvari sicer ne morejo zahtevati, lahko pa pravdne stranke predlagajo uvedbo nepravdnega postopka za delitev stvari. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo in je zato pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in v skladu z zgoraj obrazloženim tožbeni zahtevek tožeče stranke za izročitev ključev vhodnih vrat in soposesti stanovanja zavrnilo (4. točka 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz izreka sodbe, je na podlagi 2. odst. 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških vsega postopka. Stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bo o stroških postopka odločeno s končno sodbo, v kateri se bo odločalo še o izločenem delu zahtevka, ki se nanaša na uporabnino, je namreč zgrešeno, saj je v obravnavani zadevi že izdana (tako na prvi kot na drugi stopnji) končna odločba. Tožena stranka je s pritožbo uspela v celoti in je bil tožbeni zahtevek pod točko I. tožbe zavrnjen (kot izhaja iz izreka sodbe), tožbeni zahtevek glede uporabnine je bil izločen in o stroških v zvezi s tem zahtevkom bo odločalo sodišče v izločenem postopku, tožbenemu zahtevku pod točko II. tožbe pa se je tožeča stranka odpovedala. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi dela tožbenega zahtevka, ki se mu je tožeča stranka odpovedala, toženi stranki niso nastali posebni stroški. Upoštevaje navedeno in glede na to, da so toženi stranki v zvezi s preostalima tožbenima zahtevkoma nastali skupni stroški, v predmetnem pritožbenem postopku pa je bilo odločeno le o enem tožbenem zahtevku, je pritožbeno sodišče odločilo o polovici toženi stranki nastalih stroškov ter glede na uspeh tožene stranke (uspela je v celoti, saj je pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo) ocenilo, da je slednja upravičena do polovice (1/2) svojih pravdnih stroškov na prvi stopnji, glede na uspeh v pritožbenem postopku pa je tožena stranka upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je stroške tožene stranke odmerilo na 92.528,00 SIT (200 odvetniških točk za odgovor na tožbo, 20 odvetniških točk za poročanje stranki, skupaj 24.200,00 SIT, sodna taksa za odgovor na tožbo v višini 4.275,00 SIT, za predlog za vrnitev v prejšnje stanje v višini 950,00 SIT in za ugovor zoper začasno odredbo v višini 4.275,00 SIT, 2% materialnih stroškov v višini 484,00 SIT; 20 odvetniških točk za poročanje stranki o sodbi, 500 odvetniških točk za pritožbo, skupaj 57.200,00 SIT, 2% materialnih stroškov v višini 1.144,00 SIT).