Jedro

V primeru izdaje nezakonite upravne odločbe, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica priznana za nazaj, se upravičenost do zamudnih obresti presoja po določbah OZ. Priznavanje zamudnih obresti na področju sistema socialne varnosti, vključno s pravico do Zoisove štipendije po ZŠtip-1, namreč ni posebej urejeno. OZ v prvem odstavku 378. člena določa, da je dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 18. 4. 2023 (I. točka izreka); odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 3. 2. 2023 pa je spremenilo tako: da ima tožnik pravico do Zoisove štipendije za izobraževanje po programu A., Univerza v B., Fakulteta C., magistrsko izobraževanje, od 1. 10. 2021 do zaključka izobraževalnega programa; višina štipendije za študijsko leto 2021/2022 znaša od 1. 10. 2021 do 28. 2. 2022 v mesečnem znesku po 143,36 EUR in od 1. 3. 2022 do 30. 9. 2022 v mesečnem znesku po 150,38 EUR ter se izplačuje mesečno za pretekli mesec (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača zapadle mesečne zneske štipendije za študijsko leto 2021/2022 v 8 dneh, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 143,36 EUR od 1. 12. 2021 dalje do plačila, od zneska 143,36 EUR od 16. 12. 2021 dalje do plačila, od zneska 143,36 EUR od 16. 1. 2022 dalje do plačila, od zneska 143,36 EUR od 16. 2. 2022 dalje do plačila, od zneska 143,36 EUR od 16. 3. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 4. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 5. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 6. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 7. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 8. 2022 dalje do plačila, od zneska 150,38 EUR od 16. 9. 2022 dalje do plačila in od zneska 150,38 EUR od 16. 10. 2022 dalje do plačila (III. točka izrek). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 537,58 EUR, v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev sodišča ni pravilna, ker je tožniku vse zapadle mesečne zneske Zoisove štipendije v višini 2.370,98 EUR že izplačala 10. 3. 2023. Sodišče ni upoštevalo, da je bila tožniku v ponovljenem upravnem postopku Zoisova štipendija priznana z odločbo z dne 3. 2. 2023. Ne glede na to, da višina štipendije od 1. 3. 2022 do 30. 9. 2022 v izreku odločbe ni bila določena v pravilni višini (ker ni bila upoštevana uskladitev štipendije), je tožnik ob izplačilu štipendije prejel usklajeno višino štipendije. V tem delu izreka odločbe z dne 3. 2. 2023 je prišlo do očitne pomote, ki ni terjala spremembe. Sodišče ni pravilno uporabilo pooblastilo iz drugega odstavka 81. člena ZDSS-1. Tožnik dejstva, da je ta znesek prejel, ni zanikal. Ta znesek ni vključeval zakonskih zamudnih obresti. Sodišče se z dejstvom plačila štipendije ni ukvarjalo, le v opombi je zapisalo, da se bo ugovor že plačane terjatve upošteval v morebitnem izvršilnem postopku. Tožnik bo v primeru realizacije izreka sodbe neupravičeno obogaten. Napačna je odločitev sodišča glede priznanih zakonskih zamudnih obresti, saj tožnik do slednjih ni upravičen. Zoisova štipendija ni socialni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Za to so namenjene državne štipendije. Odločitev glede zamudnih obresti ni pravilna tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo dejstva, da so zakonske zamudne obresti prenehale teči na dan, ko je toženka tožniku izplačala štipendije. Sodišče bi lahko tožniku kvečjemu priznalo zakonske zamudne obresti od datuma zapadlosti posameznega mesečnega zneska štipendije do 10. 3. 2023, ko je bila tožniku štipendija v celoti izplačana. Tožnik v tožbi procesnih obresti ni zahteval, vendar mu jih je sodišče z odločitvijo na nek način priznalo, s tem ko je tek zakonskih zamudnih obresti opredelilo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje do plačila. Sodišče bi lahko slednje priznalo kvečjemu od vložitve tožbe do plačila le-teh (381. člen OZ). V 5. členu ZUPJS določa, da centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Zoisova štipendija ne spada na področje socialne varnosti, zato sodna praksa, ki se nanaša na izplačilo zamudnih obresti pri pravicah iz področja socialne varnosti, ni uporabljiva. Tretji odstavek 88. člena ZŠtip-1 določa, da se štipendije izplačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec, pri čemer ne določa, da se za zamudo tega roka obračunajo zakonske zamudne obresti, zato jih posledično ni mogoče priznati. Ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo mogoče zapolniti z uporabo določb OZ, temveč je zakonodajalec izrecno izključil možnost zamude in posledično zamudnih obresti. Vse zapadle štipendije so bile izplačane 10. 3. 2023, zato je izrek sodbe, ki glasi na njihovo ponovno izplačilo nezakonit, nepravilno je sodišče priznalo tudi zakonske zamudne obresti. Posledično je nepravilna odločitev sodišča glede stroškov postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je bilo glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik le pavšalno navaja, da izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe oziroma, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in so ti razlogi nejasni. Ker teh ali kakšnih drugih pomanjkljivosti glede izreka ali obrazložitve sodbe, ki bi onemogočale njen preizkus, pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zaključuje, da bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer pritožba tudi v tem delu ne obrazloži vsebino katerih listin oziroma zapisnikov naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi napačno povzelo.

7. Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 18. 4. 2023 v zvezi z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Sklad) z dne 3. 2. 2023, s katero je tožniku priznana Zoisova štipendija od 1. 10. 2021 do zaključka izobraževalnega programa in odločeno, da višina štipendije od 1. 10. 2021 do 30. 9. 2022 znaša 143,36 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in dokončno odločbo z dne 18. 4. 2023 odpravilo ter odločbo Sklada z dne 3. 2. 2023 spremenilo tako, da je tožniku Zoisovo štipendijo od 1. 10. 2021 do 28. 2. 2022 priznalo v višini 143,36 EUR, od 1. 3. 2022 do 30. 9. 2022 pa v višini 150,38 EUR. Hkrati mu je priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska Zoisove štipendije dalje do plačila.

9. Ne drži pritožbeni očitek, da je bila tožniku z izpodbijanima odločbama štipendija priznana pravilno. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da višina Zoisove štipendije ni pravilno odmerjena. Upravni organ pri presoji višine štipendije za sporno obdobje namreč ni upošteval, da skladno s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, Zoisova štipendija (Ur. l. RS, št. 17/2022 z dne 11. 2. 2022) od 1. 3. 2022 znaša 150,38 EUR. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno spremenilo odločbo Sklada in Zoisovo štipendijo od 1. 10. 2021 do 28. 2. 2022 priznalo v višini 143,36 EUR, od 1. 3. 2022 do 30. 9. 2022 pa v višini 150,35 EUR.

10. Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da je bila tožniku Zoisova štipendija že izplačana in zato tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov (81. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Ker z izpodbijanima odločbama štipendija ni bila odmerjena pravilno je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo dokončno odločbo in spremenilo prvostopenjsko upravno odločbo. To ne pomeni, da bo tožnik na ta način neupravičeno obogaten kot skuša prikazati pritožba. Ugovor, da je terjatev tožnika (v celoti) prenehala bo imela toženka (kot dolžnica) v eventualnem izvršilnem postopku. Da sporne terjatve niti ni poravnala v celoti pa je potrdila toženka sama, saj zakonskih zamudnih obresti tožniku ni izplačala, ker zmotno meni, da do njih ni upravičen.

11. Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se v primeru izdaje nezakonite upravne odločbe, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica priznana za nazaj, upravičenost do zamudnih obresti presoja po določbah Obligacijskega zakonika (OZ). Priznavanje zamudnih obresti na področju sistema socialne varnosti, vključno s pravico do Zoisove štipendije po Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)1 namreč ni posebej urejeno. OZ v prvem odstavku 378. člena določa, da je dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Tožniku Zoisova štipendija za študijsko leto 2021/2022 z odločbo z dne 27. 1. 2022 v zvezi z odločbo z dne 2. 6. 2022 ni bila priznana. Sodišče je s sodbo VI Ps 724/2022 citirani odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Kljub priznanju Zoisove štipendije v ponovljenem upravnem postopku upravni organ z odločbama, ki sta predmet tega socialnega spora, tožniku ni priznal zakonskih zamudnih obresti.2

12. Ker je bila tožniku Zoisova štipendija priznana za nazaj, je upravičen do zakonskih zamudnih obresti in ni utemeljen pritožbeni očitek, da se določbe OZ v tem primeru ne morejo uporabiti. Nasprotno razlogovanje bi pomenilo, da toženka ni v zamudi z izplačilom v primeru nepravilnega oziroma nezakonitega ravnanja, čeprav je štipendija s sodbo sodišča priznana za več let za nazaj. Stališče pritožbe, da se tožniku zamudne obresti ne priznajo, bi bilo tudi v nasprotju z ustavnim načelom enakosti (14. člen Ustave RS), saj bi v neenakopraven položaj spravilo upravičenca, ki šele v sodnem postopku uspe z odpravo nezakonitih upravnih odločb. 13. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ) Rok za izpolnitev plačila Zoisove štipendije je določen v ZŠtip-1. Ta v tretjem odstavku 88. člena določa, da se štipendija izplačuje 15. dne v mesecu za pretekli mesec na transakcijski račun štipendista. Zakonske zamudne obresti je zato sodišče prve stopnje pravilno priznalo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska Zoisove štipendije dalje do plačila.

14. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijano dokončno odločbo, spremenilo prvostopenjsko upravno odločbo in tožniku na novo odmerilo štipendijo ter mu priznalo zakonske zamudne obresti. Posledično je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, je tožniku skladno s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP in Odvetniško tarifo (OT) dolžna povrniti stroške za sestavo odgovora na pritožbo (375 točk) in 2 % materialnih stroškov (7,5 točk), kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV (50,49 EUR), skupaj znaša 279,99 EUR. Pritožbeno sodišče pooblaščencu tožnika ni priznalo 20 točk za poročilo stranki, saj pri poročilu stranki ne gre za samostojno opravilo, ki ne bi bilo zajeto že v tar. št. 16 OT (sestava odgovora na pritožbo). Priznane stroške je toženka dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Razen v primeru, če je štipendijo dolžan vrniti štipendist (99. člen ZŠtip-1). 2 Čeprav je sodišče prve stopnje s sodbo VI Ps 724/2022 upravni organ posebej opozorilo, da se v primeru priznanja štipendije, tožniku priznajo tudi zakonske zamudne obresti.