Jedro

Vzdrževalka ceste je dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah, zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 51774/2008 z dne 4.8.2008 v celoti vzdržalo v veljavi, toženi stranki pa še naložilo, da povrne tožeči stranke nadaljnje pravdne stroške v znesku 50,63 EUR.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani njeni pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni, sklep o izvršbi v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V navedeni zadevi gre za spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zato se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na ta pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na nepravilno uporabo materialnega prava. Povsem pravilno se je oprlo tako na posamezne določbe Zakona o javnih cestah, kot na sprejet Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest (v nadaljevanju: Pravilnik), po katerih je zavarovanka tožene stranke – C. d.d. dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah. Zavarovanka tožene stranke na podlagi zgoraj navedenih predpisov, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, tako odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo. Pri tem je prvostopno sodišče tudi pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke s svojim ravnanjem oziroma s svojo opustitvijo prekršil standarde profesionalne skrbnosti vzdrževalca ceste, saj je kršil tako posamezne določbe Pravilnika kot tudi Zakona o javnih cestah. Stališče pritožbe, da zavarovancu tožene stranke, torej C. p., takšna dolžnostna ravnanja niso naložena, je nepravilno. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na podrobno obrazložitev izpodbijane sodbe, iz katere pravilno izhaja, da ravno posamezna določila Zakona o javnih cestah in Pravilnika Cestnemu podjetju kot vzdrževalcu cest to dolžnost nedvomno nalagajo. Na navedenem stališču je tudi dosedanja sodna praksa v sodnih odločbah.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi na podlagi 353. člena ZPP.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.