Jedro

Iz določbe 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa se v upravnem sporu odloča samo, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopni upravni organ izdal po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena ZUP, ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07– sklep US) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj z dne 19.4.2006, ki je postal dokončen z odločbo tožene stranke z dne 19.9.2006. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopnega organa, s katerim je ta ugotovil, da je postala odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 16.9.2004, s katero je bila tožniku odrejena odstranitev prizidka h gostinskemu lokalu ..., stoječega na zemljišču s parc. št....k.o...., izvršljiva dne 22.3.2005 in se zato dovoljuje njena izvršba. Hkrati je bilo odločeno, da je tožnik dolžan naložene obveznosti izpolniti do 15.5.2006, sicer jih bo izvedel pooblaščeni izvajalec, da bo o datumu in uri izvršbe obveščen naknadno ter da bo o stroških izvršbe izdan poseben sklep.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je predmet upravnega spora sklep o dovolitvi izvršbe, izdan po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08). S tem sklepom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč je šlo za procesni sklep, ki pa ga v upravnem sporu glede na določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni mogoče izpodbijati. Ker izpodbijani akt torej ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 75. členu ZUS-1. Navaja, da sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se dovoljuje realizacija odločbe gradbene inšpekcije predstavlja sklep, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Tožniku se nalaga odstranitev prizidka h gostinskemu lokalu ... in vzpostavitev prvotnega stanja, za kar se mu postavlja tudi rok. Odstranitev prizidka predstavlja poseg v tožnikove pravice in s tem v njegov pravni položaj. Z izpodbijanim sklepom je izvršba dovoljena, s tem pa se je postopek odločanja o izvršbi zaključil. Organ prve stopnje ne bo izdajal nobenih nadaljnjih aktov, s katerimi bi presojal, ali je izvršba dopustna ali ne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, sodišče prve stopnje pa je za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (v nadaljnjem besedilu: tožnik). O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V drugem odstavku istega člena pa ZUS-1 določa, da je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Iz navedene določbe 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa se v upravnem sporu odloča samo, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopni upravni organ izdal po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena ZUP, ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sklep, s katerim je prvostopni upravni organ ugotovil izvršljivost odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 16.9.2004, dovolil njeno izvršbo ter določil rok in način izpolnitve obveznosti, naložene v odločbi gradbene inšpektorice, ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti in ali pravni koristi tožnika. Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bila s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena odstranitev prizidka in vzpostavitev prejšnjega stanja ter določen rok za izpolnitev teh obveznosti, saj je bilo o vsem tem odločeno že v navedeni odločbi gradbene inšpektorice z dne 16.9.2004, ki se izvršuje s izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe. Ugovorov v zvezi s pravilnostjo odločitve, ki se izvršuje, pa tožnik skladno z prvim odstavkom 292. člena ZUP ne more uveljavljati v izvršilnem postopku.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za procesno odločitev. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo samo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker omenjeni sklep ni eden izmed sklepov, naštetih v določbi drugega odstavka 5. člena, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.