Jedro

Na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala, in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo, ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v celoti razveljavi, zadeva pa se vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Upnik N.L. je v stečajnem postopku nad dolžnikom C., d.d., - v stečaju, Ljubljana, prijavil z vlogo z dne 13. 1. 2004 izločitveno pravico. S prijavo je zahteval, da se ugotovi, da ima izločitveno pravico (kot podlago za izločitveno pravico je navajal lastninsko pravico) na 43/100 nepremičnine AA, in zahteval, da mu stečajni dolžnik dovoli vknjižbo solastninske pravice na navedenem solastninskem deležu. Po opravljenem preizkusu prijavljene izločitvene pravice je sodišče prve stopnje izdalo dne 11. 2. 2004 sklep (sklep na redni št. 45 - 239), s katerim je ugotovilo, da obstoji izločitvena pravica upnika, tako kot jo je upnik prijavil v prijavi izločitvene pravice (1. odstavek izreka sklepa). Upnika pa je napotilo, da glede zahteve za dovolitev vknjižbe začne postopek (2. odstavek izreka). Proti prvemu odstavku izreka sklepa z dne 11. 2. 2004 nihče ni vložil pritožbe, zato je odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v 1. odstavku prej navedenega sklepa, postala pravnomočna. Na pritožbo upnika proti 2. odstavku izreka sklepa je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer je opozorilo, da mora v novem postopku pri odločanju uporabiti določilo 143. člena ZPPSL.

V novem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki vsebuje ugotovitveni izrek (1., 2., 3., 4. točka in 1. odstavek 5. točke). V 2. odstavku 5. točke izreka je stečajnemu dolžniku naložilo, da dovoli oziroma ne ovira vknjižbe pravice stečajnega upnika na deležu 43/100 nepremičnine AA. V 6. točki izreka je upniku naložilo, da prijavo izločitvene pravice popravi, in navedlo, kakšna sankcija bo upnika zadela, če ne bo sledil sklepu. V 7. točki izreka sklepa pa je vsebovana odločitev oziroma napoved nadaljnjega ravnanja sodišča. Proti celotnemu sklepu je upnik pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo solastninske pravice na stečajnega upnika v deležu 43/100 pri nepremičnini AA, ali pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila vročena stečajnemu upravitelju.

Pritožba je utemeljena.

Kot je bilo že navedeno, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan v stečajnem postopku, in sicer v postopku, ki je sledil preizkusu prijavljene izločitvene pravice upnika in v fazi, ko je 1. odstavek izreka sklepa sodišče prve stopnje z dne 11. 2. 2004 postal pravnomočen.

Kaj je lahko predmet odločanja stečajnega senata v primeru, ko je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je določeno tako v ZPPSL oziroma v ZPP, če določena vprašanja v ZPPSL niso urejena (15. člen ZPPSL). Prijava izločitvene pravice je posebna oblika pravovarstvenega zahtevka, glede katerega ima predsednik stečajnega senata enaka upravičenja kot pravdni sodnik pri predhodnem preizkusu tožbe oziroma druge vloge. Če je vloga nepopolna oziroma nejasna oziroma nerazumljiva, kot očitno sedaj meni sodišče prve stopnje, saj je odločilo, da mora upnik prijavo izločitvene pravice (vloženo dne 13. 1. 2004) dopolniti, mora predsednik senata izpeljati postopek po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Predsednik stečajnega senata zato lahko v okviru predhodnega preizkusa prijave izločitvene pravice izdaja sklepe, ki se tičejo vloge same oziroma njene pravočasnosti, (ne)popolnosti in (ne)razumljivosti. Ko pa se o pravovarstvenem zahtevku oziroma o prijavi izločitvene pravice izreče stečajni upravitelj (takšna situacija je bila v tem primeru), pa so upravičenja stečajnega senata določena v 143. členu ZPPSL. Seveda pri tem tudi ni izključeno, da se tudi v tej fazi, preden izda sodišče odločbo na podlagi izjave stečajnega upravitelja, vrne v fazo predhodnega preizkusa in dopolnitve vloge. V taki fazi pa tudi ni izključena uporaba določila 3. odstavka 3. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, če stečajni senat ugotovi, da razpolaganja stečajnega upravitelja v konkretnem primeru merijo na situacijo, opredeljeno v tej določbi. V nobenem od zgoraj navedenih predpisov (ne v ZPPSL in ne v ZPP) pa ni podlage za to, da sodišče s sklepom (odločbo) ugotavlja neka dejstva, kar je sodišče prve stopnje storilo v točkah 1 do 4 in v 1. odstavku 5. točke izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenih zahtevkov in v okviru pristojnosti, ki so mu dane z zakonom. Upnica v svoji prijavi izločitvene pravice ni postavila ugotovitvenih zahtevkov, kot jih je izreklo sodišče prve stopnje v 1. do 4. točki izreka, zato je sodišče prve stopnje z izrekom v točkah 1 do 4 kršilo 1. odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Poleg tega pa tudi v ZPPSL ni nobene materialnopravne podlage za sprejem odločitve, kot jih je sodišče sprejelo v točkah 1 do 4 izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v točkah 1 do 4 že iz tega razloga razveljavilo. Sicer pa ugotovitev dejstev tudi ne more biti predmet ugotovitvene tožbe oziroma drugega zahtevka, razen če bi bilo to s posebnim zakonom posebej določeno, kar pa ni primer v tej zadevi. Izrek izpodbijanega sklepa v 1. odstavku 5. točke izreka pa predstavlja po svoji vsebini komentar izjave stečajnega upravitelja v zvezi s preizkusom prijavljene izločitvene pravice in hkrati tudi komentar oziroma pojasnilo 1. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 11. 2. 2004. Tudi za izdajo take odločbe ni nobene pravne podlage ne v ZPPSL ne v ZPP. Svoje odločitve mora sodišče obrazložiti v tisti odločbi, v kateri odločitev sprejme, in ne more tega napraviti tako, da po pravnomočnosti določene svoje odločitve sprejme novo odločitev (sklep), v kateri v izreku take odločitve sprejme pojasnilo prejšnje svoje odločitve. V ZPPSL in tudi ne v nobenem drugem predpisu ni podlage, po kateri bi stečajni senat lahko v obliki odločbe s sklepom pojasnjeval oziroma razlagal izraženo voljo stečajnega upravitelja. Ker za izdajo sklepa, vsebovanega 1. odstavku 5. točke izreka, tako ni nobene materialnopravne podlage, je sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev v tej točki tudi razveljavilo. Poleg tega pa odločitev v 1. odst. 5. točke izreka hkrati pomeni, da je v tem delu sodišče odločalo mimo zahtevka in tudi v ZPPSL nima podlage za odločitev, kakršno je sprejelo v 1. odstavku 5. točke, kar je še dodaten razlog za razveljavitev tega sklepa.

Kot je bilo že povedano, je v tej zadevi faza preizkusa prijave izločitvene pravice do izdaje izpodbijanega sklepa bila opravljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi prijave izločitvene pravice in po stečajnemu upravitelju podane izjave, da priznava prijavljeno izločitveno pravico, izdalo tudi sklep, kakršnega je upnica v prijavi izločitvene pravice zahtevala in je stečajni upravitelj prijavljeno pravico tudi priznal. Čim je tako, da je sodišče na podlagi prijave izločitvene pravice in izjave stečajnega upravitelja izdalo odločbo (1. odstavek sklepa z dne 11. 2. 2004), ki je postala pravnomočna, ni zakonske podlage za to, da se prijava izločitvene pravice (upnikova vloga) vrača v popravo. Že zato je treba 6. in 7. točko izreka razveljaviti. Sicer pa je obrazložitev odločitve v 6. točki izreka sama s seboj v nasprotju, kar pritožnica pravilno opozarja. Sodišče prve stopnje namreč v obrazložitvi najprej samo navaja, da upnik s prijavo izločitvene pravice uveljavlja dovolitev vknjižbe še v deležu 43/100 AA oziroma, da uveljavlja več, kot je stečajni dolžnik pridobil od občine, po drugi strani pa navaja, da prijava izločitvene pravice pravice ni jasna in da iz nje ni razvidno, v katerem delu AA, naj bi upnik še dosegel vknjižbo lastninske pravice. Tako je v tej točki izreka izpodbijanega sklepa storjena tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, ki bi narekovala razveljavitev sklepa tudi, če bi v tej fazi sploh še prišla v poštev odločitev sodišča prve stopnje, da mora upnik vlogo (prijavo izločitvene pravice) popraviti.

Ne glede na to, da se sodišču druge stopnje v dani situaciji ne bi bilo treba opredeliti do tega, ali je prijava izločitvene pravice bila jasna oziroma ali je iz nje razvidno, na čem uveljavlja upnik izločitveno pravico, saj je to bila stvar presoje sodišča prve stopnje v fazi predhodnega preizkusa prijave izločitvene pravice, pa v izogib nadaljnjim zapletom v zvezi s tem ugotavlja, da je prijava izločitvene pravice jasna. Iz navedb v prijavi izhaja, da upnik zatrjuje, da je pravni prednik stečajnega dolžnika na podlagi odločbe SO Ljubljana iz leta1979 pridobil (so)lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na 43/100 celotne zgradbe, ki stoji na parc. C, ki je vpisana v dveh zemljiškoknjižnih vložkih, in sicer v vl. št. BB in vl. št. AA. Pri tem je upnik trdil, da je bil vpis v zemljiško knjigo stečajnega dolžnika izveden le v obsegu 43/100 pri AA in zatrjeval, da bi moral biti pri tem zemljiškoknjižnem vložku izveden vpis v obsegu 86/100, kar bi ustrezalo 43/100 celotne nepremičnine, ki je bil predmet odločbe SO Ljubljana. Upnik je torej v prijavi navedel in izhajal iz trditev, da je z odločbo SO Ljubljana na pravnega prednika stečajnega dolžnika, glede na to, da je bil predmet prenosa 43/100 celotne zgradbe (nepremičnine, parc. št. C), ki je vpisna v dveh zemljiškoknjižnih vložkih, prešlo 86/100 vl. št. AA in ne le 43/100 vl. št. AA, glede na to, kako so se opravljali vpisi v zemljiški knjigi. Iz navedb v prijavi izločitvene pravice, ob tem, da je upnik v prijavi pojasnil, da je bil na podlagi pogodbe, s katero je upnik kupil navedeno nepremičnino, prenos in vpis v zemljiško knjigo do 43/100 pri vl. št. AA že opravljen (priložil tudi zemljiškoknjižni sklep z dne 20.6.2003), je nedvomno razvidno, da se upnikova prijava in zahteva za priznanje izločitvene pravice nanaša na ugotovitev lastninske pravice in dovolitev vknjižbe na nadaljnjih 43/100 vl. št. AA. Uveljavljal je torej izločitveno pravico na tistih 43/100 vl. št. AA, na katerih v zemljiški knjigi ni bil vpisan ne upnik in tudi ne stečajni dolžnik. Pri prijavi pa je izhajal iz materialnopravnega izhodišča, da je pravni prednik stečajnega dolžnika na podlagi odločbe SO Ljubljana pridobil pravico uporabe na 86/100 vl. št. AA. Ali je tak upnikov zahtevek utemeljen, glede na podlago, ki jo je upnik navajal v prijavi izločitvene pravice, pa je stvar preizkusa prijavljene izločitvene pravice. Dejstvo je, da je stečajni upravitelj prijavljeno izločitveno pravico priznal in da je sodišče prve stopnje na podlagi ravnanja stečajnega upravitelja izdalo sklep (sklep z dne 11. 2. 2004), s katerim je ugotovilo, da prijavljena izločitvena pravica obstoji. Iz sedanjega izpodbijanega sklepa pa je mogoče razbrati, da je sodišče prve stopnje mnenja, da stečajni dolžnik na dan začetka stečajnega postopka ni imel v lasti nobenih nepremičnin pri vložku AA in da stečajni dolžnik lahko razpolaga le s tem, kar je imel njegov pravni prednik. Iz teh razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je le-to mnenja, da stečajni dolžnik na nadaljnjih 43/100 vl. št. AA ni pridobil pravice uporabe oziroma da ni lastnik nadaljnjih 43/100 vl. št. AA in da zato ne bi mogel razpolagati s tem delom nepremičnine. Toda dejstvo je, da je stečajni upravitelj tako prijavljeno izločitveno pravico upnika priznal. Sodišče prve stopnje je njegovo razpolaganje dopustilo in v zvezi s tem izdalo ugotovitveni sklep (1. odstavek izreka sklepa z dne 11. 2. 2004), ki ima po svoji pravni naravi značaj vmesne ugotovitvene sodne odločbe. Stečajni upravitelj tega dela izreka ni izpodbijal (2. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Izpodbijal pa je tudi ni nobeden od drugih upnikov, sodišče prve stopnje pa tudi ni odreklo izdaje take odločbe, čeprav v stečajnem postopku takšna možnost tudi obstoji, saj v stečajnem postopku tudi pride v poštev uporaba določb ZPP, in sicer tako 2. odstavka 316. člena in 3. odstavka 3. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZPPSL, če stečajni senat ugotovi (na kar meri sedanji sklep), da pri razpolaganju stečajnega upravitelja gre za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje očitno ni uporabilo prej navedenih zakonskih določb in je z vmesnim ugotovitvenim sklepom (1. odstavek izreka sklepa z dne 11. 2. 2004) ugotovilo, da obstoji upnikova prijavljena izločitvena pravica. Sklep je postal pravnomočen, zato bi pri nadaljnjem odločanju o upnikovem dajatvenem zahtevku, da naj mu stečajni dolžnik izda dovoljenje za vknjižbo, moralo to okoliščino ustrezno upoštevati.

Z 2. odstavkom 5. točke izreka je sodišče prve stopnje stečajnemu dolžniku prepovedalo določena ravnanja in mu hkrati naložilo določena ravnanja, vendar, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, odločitev tudi v tem delu ni pravilna oziroma v konkretnem primeru ni bilo podlage za takšno odločitev niti v zahtevku upnika niti v določbah ZPPSL. Za izrek, da naj stečajni dolžnik ne ovira upnika pri vknjižbi, ni podlage v zahtevi upnika, saj le-ta ni trdil, da ga dolžnik ovira pri vknjižbi, niti ni zahteval, da naj se stečajnemu dolžniku naloži, da upnika ne ovira pri vknjižbi. Zato je s tem delom izreka sodišče prve stopnje preseglo upnikov zahtevek, hkrati pa za izrek takšnega sklepa ni imelo podlage v ZPPSL. V delu izreka, v katerem je sodišče sicer stečajnemu dolžniku naložilo, da dovoli vknjižbo lastninske pravice na deležu 43/100 pri AA, pa je sodišče očitno odločalo o tistem delu 43/100 pri AA, ki ni bil predmet prijave izločitvene pravice. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se odločitev sodišča prve stopnje v 2. odst. 5. točke izreka ne nanaša tistih 43/100 pri AA, ki je bil predmet prijave izločitvene pravice, pač pa na nekaj drugega. Upnik zato utemeljeno v tej zvezi trdi, da s prijavo izločitvene pravice ni terjal dovolitve vknjižbe na tistem delu 43/100 pri AA, saj je ob prijavi izločitvene pravice priložil sklep o vknjižbi lastninske pravice na tem deležu, to je sklep Okrajnega sodišča Ljubljana, opr. št. Dn št. 6881/2000 z dne 20. 06. 2003. Sodišče prve stopnje je torej v 2. odstavku 5. točke izreka v delu, v katerem je naložilo stečajnemu dolžniku, da dovoli vknjižbo, odločalo mimo zahtevka, oziroma s to točko izreka ni odločilo o tistem zahtevku, ki je bil predmet prijave (357. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Zato je bilo treba tudi 2. odstavek 5. točke izreka razveljaviti, da bo sodišče odločilo o zahtevku, ki je bil predmet prijave.

Iz vseh navedenih razlogov izhaja, da so pritožbeni razlogi utemeljeni in da je bilo treba izpodbijani sklep v celoti razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL) zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo odločiti še o preostalem delu upnikovega zahtevka, pri čemer pa bo moralo upoštevati, da prijava izločitvene pravice ni nejasna oziroma nepopolna in da o eventualni popravi te vloge ni mogoče več odločati.