Jedro

Začasna odredba se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij.

Še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta razvezana zakonca, ki imata tri hčerke, stare 10, 12 in 14 let. V teku je postopek zaradi izreka ukrepov za varstvo koristi otrok, ureditve stikov in preživnine. Sodišče prve stopnje je (tudi po uradni dolžnosti) izdajalo različne začasne odredbe ter odločalo o predlogih udeležencev (predvsem matere - pritožnice). Deklicam je postavilo kolizijskega skrbnika (269. člen Družinskega zakonika1).

2.Z začasno odredbo z dne 28. 12. 2023 je vse tri deklice začasno odvzelo staršema in jih namestilo v zavod (Strokovni center A.). Z začasno odredbo z dne 20. 12. 2024 je stike začasno uredilo tako, da stiki z materjo potekajo vsak vikend od petka popoldan do sobote zvečer ter telefonsko med tednom, z očetom pa vsako drugo nedeljo v prisotnosti starih staršev ali delavca CSD.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno zavrnilo predlog udeleženke B. B. (v nadaljevanju tudi: mati) z dne 27. 3. 2025 za izdajo začasne odredbe, s katero naj se stiki med vikendom razširijo do nedelje ter za posebno ureditev stikov med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki; isti predlog delno zavrglo glede telefonskih stikov, omejitve očetovih stikov ter nadomeščanja odpadlih stikov (I. točka izreka); delno ugodilo predlogu CSD in nekoliko razširilo stike med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki (II. točka izreka) ter v preostalem delu zavrnilo predlog CSD za širitev stikov (III. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano).

Pritožbeni postopek:

4.Zoper sklep se pritožuje B. B. in med drugim navaja, da se kolizijski skrbnik, CSD in Strokovni center D. strinjajo, da lahko deklice pri materi prespijo še eno noč več, to si želijo tudi deklice. CSD je ugotovil dober, zdrav in komunikativen odnos pritožnice tako do deklic kot do obiskovalcev. Sodišče prve stopnje se je oprlo na mnenje izvedenke dr. E. E., ki ga je napačno uporabilo, saj je izvedenka povedala, da ni bistvene razlike, ali deklice pri nasprotni udeleženki prespijo še kakšno noč. Sodišče je prezrlo mnenje sodne izvedenke dr. F. F. z dne 27. 5. 2024. Svojo odločitev je sodišče utemeljilo še z dejstvom, da ima dr. G. G. izvedensko mnenje trenutno še v delu, zato naj se ne bi moglo opredeliti do širitve stikov. Sodišče ni opravilo presoje, ali stara starša po očetovi strani izpolnjujeta pogoje za stike. Starša C. B. skušata preko njega pridobiti čim več stikov z deklicami, oče samostojnih stikov z deklicami ni zmožen izvajati, večino časa preživi v zavodu. Predmetni postopek je bil uveden zato, da se deklicam zagotovi redno obiskovanje pouka in nadzor nad njihovo zdravstveno obravnavo. Ta cilj je dosežen.

5.Udeleženec C. B. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Presoja pritožbenega sodišča:

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se začasne odredbe v družinskih postopkih izdajajo, če je to potrebno za preprečitev ogroženosti otroka, že izdana začasna odredba pa se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Teh pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnica konkretizirano ne izpodbija, temveč pretežno ponavlja navedbe, ki jih je podala že v postopku na prvi stopnji. Njene teze je mogoče strniti v trditev, da bi bila razširitev stikov deklicam v korist, da si deklice tega želijo in da temu ne nasprotujejo niti kolizijski skrbnik niti CSD in Strokovni center D. niti izvedenka dr. E. E. Zgolj dejstvo, da bi širitev stikov deklicam bila v korist oziroma jim ne bi bila v škodo, še ne zadošča za spreminjanje začasne odredbe, saj pritožba sploh ne zatrjuje, da bi bile deklice ogrožene, če se stiki ne razširijo tako, kot je predlagala mati. Razlogov za delno zavrženje (zadnji stavek 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) pritožba konkretizirano sploh ne izpodbija.

8.V zvezi s pritožbenimi navedbami o velikih in bistvenih spremembah na strani pritožnice, njenih duševnih boleznih in ugotovitvami izvedenk dr. E. E. ter dr. F. F. pa pritožbeno sodišče ugotavlja naslednje. Te pritožbene navedbe se ne soočajo z ugotovitvami sodišča prve stopnje (11. točka obrazložitve), da iz materinih navedb izhaja, da se ni odločila za zdravljenje, saj je le pavšalno navajala, da obiskuje nekakšno psihološko svetovanje, pri čemer ni povedala niti imena terapevtke, iz česar je mogoče zaključiti, da bistvenih sprememb na področju njenega duševnega stanja ni oziroma jih pritožnica ni izkazala (ne v postopku na prvi stopnji, ne sedaj v pritožbi).

9.Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi pritožnica imela kakšno duševno bolezen stricto sensu (na primer shizofrenijo ali ciklofrenijo), temveč je ugotovilo shizotipsko osebnostno motnjo s paranoidnimi simptomi, zaradi katere obstaja nevarnost, da bo s svojimi paranoidnimi idejami inducirala tudi deklice. Tudi s temi ugotovitvami se pritožba konkretizirano ne sooči, temveč le posplošeno zatrjuje, da nima nobene psihične bolezni ali motnje.

10.Pritožbeno sklicevanje na mnenje dr. F. F. je selektivno, saj iz tega mnenja povzema le tiste ugotovitve, ki so pritožnici v korist. Pritožba povsem zanemari, da je imenovana izvedenka pri pritožnici ugotovila paranoidne in nanašalne ideje; da pritožnica ne zmore prave empatije in vživljanja v druge; da skuša svoje težave minimizirati in napraviti zelo dober vtis na izvedenko; da se skuša prikazati v izrazito pozitivni luči, brez vsakršnih pomanjkljivosti, tudi takih, ki bi jih večina ljudi sicer priznala, zato je veljavnost celotnega preiskovalnega profila močno vprašljiva; da pritožnica ne priznava morebitnih težav in nima želje po spremembi svojega položaja; da ima razrahljan realitetni stik in oslabljeno presojo realnosti. Te ugotovitve pritožbi niso v korist, temveč potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

11.Sodišče prve stopnje predloga ni zavrnilo zato, ker še ne razpolaga z mnenjem izvedenke dr. G. G., temveč zato, ker mati ni izkazala, da bi bila predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči ogroženost otrok.

12.Pritožbene navedbe glede izpolnjevanja pogojev starih staršev po očetovi strani za stike so zgolj navržene in nedokazane, saj pritožba ne pojasni, na podlagi katerih dejstev sklepa, da je pri starih starših prisotna psihopatija ali nasilno obnašanje do deklic. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da skušata stara starša po očetovi strani prek njega pridobiti čim več stikov z deklicami, saj ni pojasnjeno, kakšno zvezo ima to s pogoji za izdajo začasne odredbe (ogroženostjo otrok).

13.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je začasno odredbo treba spremeniti zato, ker je cilj (zagotoviti redno obiskovanje pouka in nadzor nad zdravstveno obravnavo deklic) dosežen, saj je sodišče prve stopnje pojasnilo, da še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in da je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti (11. in 12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); s temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči. Ni dvoma, da potencialna ogroženost še vedno obstaja in bo obstajala, dokler se mati ne bo kritično soočila s svojimi težavami in poiskala ustrezne strokovne pomoči, pri čemer je dr. E. E. ugotovila, da bi potrebovala kombinacijo medikamentozne in psihoterapevtske obravnave ter predvsem prostovoljno odločitev za vključitev v terapevtski proces.

14.Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 269

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.