Jedro

Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska ni razvidno, da bi bila na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijske odločbe, vpisana služnostna pravica poti, je upravni organ pravilno ravnal, ko je investitorju izdal lokacijsko odločbo za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču, ki je predmet spora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Sekretariata za okolje in prostor občine, s katero je investitorjema izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše z garažo za osebni avto na parceli št. 659/2 in 660 pod tam navedenimi pogoji.

Tožnica v tožbi navaja, da se kot somejaš ne strinja s postavitvijo objekta na parc. št. 659/2, 659/1 in 660, ker je pri sodišču sprožila spor glede služnostne poti, ki je potekala po parcelah, na katerih je sedaj zgrajena hiša. Navaja, da objekt, katerega solastnica je, nima dovozne poti oziroma, da je M. uredil le zasilni dovoz, posut z gramozom in širok 3 m. Tožnica trdi, da je v odločbi veliko stvari spornih, netočnih in neresničnih, zato naj sodišče ugotovi dejansko stanje in ga primerja s tistim, ki je ugotovljeno v izpodbijani odločbi.

V odgovoru na tožbo investitorja navajata, da služnostna pot ni bila vidna, saj je bilo zemljišče zaraščeno in hiša zapuščena. Če bi služnostna pot potekala po sredini zemljišča, bi bila parcela v celoti uničena in v nobenem primeru ne bi bilo na njej možno postaviti hiše. Razdalje med hišo ... so točne in so take, kot so navedene v lokacijskem dovoljenju. Trdita, da objekt, katerega solastnica je tožnica, ima dovozno pot široko 3 m in nasuto z gramozom. Iz zemljiškoknjižnega izpiska tudi izhaja, da pri spornih nepremičninah ni vpisanih nobenih bremen.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih presodilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je lokacijska dokumentacija, ki je podlaga izpodbijani odločbi, izdelana v skladu s pogoji odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine (Uradni list RS, št. 52/92 - odlok). Lokacija, ki je predmet izpodbijane lokacijske odločbe, je na območju, ki je po odloku namenjeno za gradnjo stanovanjskih hiš, torej območju, ki je namenjeno poselitvi. Sestavine izpodbijane odločbe, ki jih tožnica izpodbija (lega objekta, njegova oblika, gabariti in podobno) so v skladu s pogoji, ki jih pri oblikovanju stanovanjskih objektov zahteva omenjeni odlok. Sodišče se tudi strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ni z ničemer izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico do služnostne poti. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da na zemljišču investitorjev, ki je predmet lokacijske odločbe, ni vpisanih bremen.

Sodišče je v skladu s 40. členom zakona o upravnih sporih (ZUS) presojalo izpodbijano odločbo v mejah tožbenega zahtevka in zato splošnih navedb tožnice, da je v odločbi veliko stvari spornih, netočnih in nejasnih in da naj sodišče ugotovi dejansko stanje in ga primerja s tistim, ki je ugotovljeno v izpodbijani odločbi, ni presojalo.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki se smiselno uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).