Jedro

Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v I. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba tožene in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in preživnino za mladoletnega A. A. s 157,88 EUR zvišalo na 240,00 EUR, za mladoletnega L. A. pa na 180,00 EUR. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo v zavrnilnem delu vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Prvemu sodišču očita napačno oceno stroškov za prehrano. Poudarja, da tožena stranka te postavke ni konkretizirano prerekala. Enako velja tudi za večino ostalih stroškov, ki jih je tožena stranka prerekala le pavšalno. Splošni ugovor ne zadostuje, zato bi bilo treba vse neprerekane trditve tožeče stranke šteti za dokazane. Navedbe tožene stranke, podane v okviru njenega zaslišanja, ne sodijo v okvir trditvene podlage. Tožeča stranka poudarja, da pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati s strankino izpovedbo. Zaradi neupoštevanja tega dokaznega pravila je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, posledično je zmotno uporabljeno tudi materialno pravo, preživnina pa je zvišana v prenizkem znesku. Izpostavlja dohodek tožene stranke, ki je trikrat višji od materinega dohodka in v zvezi s tem poudarja, da bi morala tožena stranka nositi 70 % potreb tožeče stranke. Opozarja, da bi se moralo sodišče opredeliti tudi do trditev o pravnomočno prisojenem znesku, ki ga mora zakonita zastopnica tožeče stranke plačati toženi stranki.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da zahtevek na zvišanje preživnine zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Poudarja, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za zvišanje prvotno določene preživnine. Sodba nima razlogov o bistveno spremenjenih okoliščinah na strani preživninskih upravičencev oz. preživninskih zavezancev, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. V 6. točki obrazložitve so sicer navedene spremenjene okoliščine na strani zakonite zastopnice tožeče stranke, sodišče pa ni ugotavljalo razlogov za njeno neprejemanje socialne pomoči. Preživninska zavezanka ne izkazuje prizadevanj za izboljšanje svojih finančnih zmožnosti in višjega prispevka k preživninski obveznosti. Spremenjene razmere pri tožeči stranki predstavljajo zgolj povečani stroški prevozov, ostale potrebe – predvsem izvenšolske dejavnosti – pa so bile upoštevane v prvotno določeni preživnini. Znesek za obutev in oblačila, ki ga je sodišče ocenilo na 40,00 EUR, je previsok. Tožena stranka poudarja, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo štipendije, ki jo prejema mladoletni A. S tem dejstvom tožena stranka zaradi neresničnih navedb zakonite zastopnice tožeče stranke tekom pravde ni bila seznanjena. Tožena stranka je obvestilo CSD prejela šele po izdaji sodbe, zato meni, da ne gre za nedopustno novoto. Prvemu sodišču očita, da ob ugotavljanju njenih preživninskih zmožnosti ni upoštevalo stroškov, ki jih namenja nakupu obutve, oblačil, higienskih potrebščin, pa tudi ne stroškov, ki jih ima z avtom in dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Neutemeljen je zaključek prvega sodišča, da je tožena stranka kredit vzela za avto, saj tega ni zatrjevala. Prvo sodišče je delitev preživninskega bremena dodatno utemeljevalo z navedbo, da je zakonita zastopnica prevzela breme varstva in vzgoje otrok, pri tem pa je „preslišalo“, da tožena stranka zaradi nedopustnega ravnanja zakonite zastopnice te možnosti sploh nima.

4. Pritožbi sta bili vročeni pravdnima strankama. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da navedbe in dokazi v zvezi z A. štipendijo predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe v delu, ki ga izpodbija tožena stranka.

5. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

6. Pri odločanju o zahtevi za zvišanje preživnine (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR) je treba upoštevati temeljno vodilo iz 129.a člena ZZZDR o določitvi preživnine po potrebah upravičenca ter zmožnostih zavezanca, vse v skladu z najboljšim interesom otroka (3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah(2)). Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otrok. Na podlagi 132. člena ZZZDR lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pogoj za utemeljenost takšnega zahtevka je sprememba okoliščin na strani otroka ali staršev.

7. Prvo sodišče je pri odločitvi izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč. Argumentirano je pojasnilo obstoj spremenjenih okoliščin, ki se kažejo v znižanju dohodka zakonite zastopnice tožeče stranke ter večjih potrebah tožeče stranke. Ugotavljanje razlogov za okoliščino, da zakonita zastopnica socialne pomoči ne prejema več, za ta postopek ni pravno relevantno. Prav tako so nerelevantne pritožbene navedbe tožene stranke glede časa prometne nesreče zakonite zastopnice. Bistven pa je poudarek prvega sodišča, da zakonita zastopnica tožeče stranke nima takšnih delovnih omejitev, ki bi ji onemogočale možnost zaposlitve. V sodbi je še posebej izpostavljeno, da zakonita zastopnica tekom postopka ni zatrjevala in izkazala, da bi v zadnjem obdobju aktivno iskala delo in oddajala prošnje za zaposlitev. Prvo sodišče je sprejelo njena zatrjevanja, da k preživljanju otrok prispeva na različne načine, obenem pa je poudarilo, da morajo starši svoje osebne ambicije in pričakovanja podrediti preživljanju otrok ter storiti vse, kar je v njihovi moči. Opozorilo je, da je zakonita zastopnica lastnica nepremičnin, od katerih trenutno nima koristi, v primeru potrebe pa bi lahko te nepremičnine prodala. Prvo sodišče je kritično presojalo zmožnosti matere za preživljanje tožeče stranke, zato očitki, ki jih izpostavlja pritožba tožene stranke, niso utemeljeni.

8. Prvo sodišče pravilno ugotavlja zvišanje potreb tožeče stranke. V času prve določitve preživnine v letu 2009 sta bila L. in A. še v nižjih razredih devetletke. Sedaj sta dijaka – L. obiskuje Gimnazijo ..., A. pa Višjo šolo v ... – zato so nastali prevozni stroški, višji pa so tudi stroški šolskih dejavnosti ter stroški v zvezi s prehrano, higieno, obleko in obutvijo, saj sta otroka v obdobju odraščanja.

9. Prvo sodišče je natančno pojasnilo stroške, ki nastajajo z izvenšolskimi dejavnostmi, čemur pritožbeno sodišče v celoti sledi, pritrjuje pa tudi višini stroškov za obutev in oblačila, ki jih je sodišče ocenilo na 40,00 EUR, kar predstavlja povsem realen znesek.

10. Pritožbeni očitki, ki jih tožena stranka podaja v zvezi z ocenjenimi potrebami tožeče stranke, niso utemeljeni. Zmotno pa je tudi njeno zatrjevanje o neutemeljenosti zaključka prvega sodišča, da je tožena stranka kredit najela za nakup avtomobila. Za takšno ugotovitev je imelo prvo sodišče podlago v navedbah iz odgovora na tožbo. Tožena stranka je v IV. točki odgovora jasno navedla, da ima mesečni obrok kredita v znesku 129,55 EUR za vozilo, ki ga glede na zaposlitev nujno potrebuje. Pritožbena zatrjevanja, da je „šlo za hitri kredit“, so povsem nepomembna in nimajo vpliva na odločitev sodišča. 11. Tožeča stranka zmotno meni, da predstavljenim potrebam tožena stranka ni ustrezno ugovarjala. V II. točki odgovora na tožbo je tožena stranka povsem jasno izrazila svoje stališče, da so trditve o potrebah obeh otrok pretirane. Iz odgovora izhaja, da je seznam potreb nerazumen. Nasprotovanje višini potreb, kot jih prikazuje tožeča stranka, je tožena stranka izrazila tudi na naroku 28. 5. 2015. Zato so pritožbeni očitki o neprerekanosti trditev glede potreb tožeče stranke neutemeljeni.

12. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema oceno potreb L. in A. Prvo sodišče je vsako postavko skrbno ocenilo, ocenjenim potrebam pa v celoti sledi tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeni očitek tožeče stranke, da se sodišče ni opredelilo glede pravnomočne sodbe, v kateri je bilo zakoniti zastopnici naloženo plačilo odškodnine toženi stranki, je nerazumljiv. Dejstvo, da mora zakonita zastopnica toženi stranki plačati odškodnino zaradi onemogočanja stikov s tožečo stranko, na višino preživnine ne more imeti vpliva. Nedopustna ravnanja zakonite zastopnice se ne morejo/smejo odraziti v znižanju njene preživninske obveznosti, pa čeprav plačilo odškodnine predstavlja zanjo dodatno finančno obremenitev.

13. Prvo sodišče je ustrezno porazdelilo preživninsko obveznost med oba preživninska zavezanca. Odločitev, da je tožena stranka dolžna nositi 60 % potreb tožeče stranke, je povsem ustrezna. Takšna odločitev uravnoteženo upošteva nesporno dejstvo, da je breme varstva in vzgoje najstnikov na materi, obenem pa tudi dejstvo, da je mati zaradi odtegovanja stikov povzročila odtujenost med pravdnimi strankami, ki se je pri otrocih odrazila v popolnem odklanjanju očeta in posledični odsotnosti stikov med njimi. Sicer pa je tudi prvo sodišče v 12. točki obrazložitve podalo povsem ustrezno opredelitev vpliva pravnomočne odločitve, s katero je bilo materi tožeče stranke naloženo plačilo odškodnine zaradi odtegovanja stikov, na določitev preživnine v obravnavanem postopku.

14. V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave načelo oficialnosti in preiskovalno načelo. Zato procesne določbe sodišču nalagajo, da v teh sporih po uradni dolžnosti ukrene vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (prvi odstavek 408. člena ZPP), in da lahko v ta namen ugotavlja celo dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (tretji odstavek istega člena).(3) Navedeno še dodatno potrjuje pravilnost postopanja prvega sodišča, ki je kritično presojalo potrebe otrok in ni sledilo (tudi po mnenju pritožbenega sodišča) pretiranim trditvam tožeče stranke. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba tožeče stranke, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka, ni utemeljena, zato jo je bilo treba v celoti zavrniti in v zavrnilnem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj niso podani pritožbeni razlogi, izpostavljeni v pritožbi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Enako velja tudi glede pritožbe tožene stranke, kolikor se nanaša na II. točko izreka, v kateri je bilo odločeno o preživnini za mladoletnega L. A. 15. Odločitev o preživninski obveznosti tožene stranke za A. A. (I. točka izreka) je treba razveljaviti, saj je tožena stranka v pritožbi navedla nova dejstva, ki bi lahko vplivala na višino njene mesečne preživninske obveznosti. Tožena stranka je v pritožbi izpostavila, da tudi A. prejema štipendijo in v dokaz predložila obvestilo CSD (B16).

16. Na podlagi 414. člena ZPP lahko stranke v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave – ne glede na določbo 286. člena ZPP, pa tudi v pritožbi – ne glede na določbo 337. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo tudi dejstvo, ki ga tožena stranka pred prvim sodiščem ni navajala, navedla pa ga je v pritožbi in zanj predložila dokaze.

17. V novem sojenju naj se prvo sodišče opredeli do zatrjevanj tožene stranke o tem, da A. prejema državno štipendijo. Zaradi navajanja novih relevantnih dejstev je pritožba tožene stranke utemeljena v delu, v katerem se nanaša na preživnino za A. A. (I. točka izreka), zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v navedenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

18. Zaradi delne ugoditve pritožbi tožene stranke je bilo posledično treba razveljaviti tudi odločitev o stroških pravdnega postopka (154. člen ZPP v povezavi s 155. členom istega zakona).

19. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj II Ips 970/2007. Op. št. (3): Primerjaj II Ips 211/2013.