Jedro

Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep ter na dne 8. 7. 2021 izvedeni spletni javni dražbi opravljena javna prodaja razveljavita.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnine z v izreku naštetimi ID znaki domaknejo drugemu najboljšemu ponudniku A. A. ... (1. točka izreka sklepa), da se nepremičnine z v izreku naštetimi ID znaki, ki so bile prodane na drugi spletni javni dražbi dne 8. 7. 2021 za znesek 96.500,00 EUR, izročijo kupcu A. A. ... (2. točka izreka sklepa), da se v zemljiški knjigi tega sodišča po pravnomočnosti 2. točke izreka tega sklepa pri nepremičninah z v izreku naštetimi ID znaki vknjiži lastninska pravica v korist A. A. … do ½ (3. točka izreka sklepa), da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu v zemljiški knjigi tega sodišča pri nepremičninah z naštetimi ID znaki brišejo pravice z naštetimi ID znaki (4. točka izreka sklepa) in da sta dolžnika dolžna izprazniti in izročiti nepremičnine z naštetimi ID znaki v roku 30 dni od vročitve tega sklepa (5. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dražitelj B. B. Navaja, da je dne 9. 7. 2021 ugovarjal zoper potek dražbe. Uporabniku ni vidno, kako deluje algoritem. Ne drži, da se pojavi predhodno vpisani znesek, ampak polje ostane prazno, ko pa je vtipkal št. 1, pa mu je sistem sam generiral znesek 1.000.000,01 EUR. Po njegovem dopisu je upravitelj portala očitno prepoznal sistemsko napako portala in jo je odpravil, sej že z dnem 19. 8. 2021 algoritmi zneskov ne ponujajo (generirajo) več sami, temveč moraš celoten znesek vnesti od začetka do konca ročno. Izjava volje mora biti resna, torej nimajo učnikov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Sodišče lahko iz prilog razbere, da ni imel namena za nepremičnine plačati takega zneska, saj je želel ponuditi 100.000,00 EUR. O tem je obvestil tudi upravitelja preko okenca Helpdesk, ta pa ga je napotil na sodišče. Do podobnega primera je prišlo v zadevi VL 31187/2010, sodišče pa je dražbo razveljavilo. S ponovitvijo dražbe bi bilo mogoče iztržiti bistveno več.

3. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tudi dolžnica. Navaja, da je sistem dražitelju B. B. samodejno generiral napačen znesek 1.000.000,01 EUR. Opisana situacija predstavlja nepravilnost pri izvajanju spletne dražbe. Takšna napaka se dražitelju v primeru dražbe v živo ne bi mogla pripetiti, pripisati pa jo je mogoče programu za draženje. Če dražitelj ročno vpisuje znesek ponudbe in v tem času drug dražitelj draži, vsebina polja za vnos zneska izgine. Ko dražitelj ponovno ročno začne vpisovati znesek, sistem sam ponudi določen znesek, saj ob ponovnem vpisu prve številke le-to doda k prvotno vpisani številki, ki je resda prej izginila, ampak se potem, ko se vpiše nova številka, zopet pojavi. Dražitelj je torej po nesreči vpisal znesek 1.000.000,01 EUR in ni opazil, da številka ni prava, temveč je napako opazil šele po oddaji ponudbe. Sodišče njegove pomotoma ponujene cene v postopku ne bi smelo upoštevati oziroma bi moralo na tak način delovanja sistema udeleženca dražbe opozoriti. Pri hitrem draženju, če dražitelji ne poznajo sistema, lahko hitro pride do napačnega vpisa zneska. Zaradi nezakonitosti dražbe je bila oškodovana tudi dolžnica, saj bi bil ob pravilno izpeljani dražbi iztržen veliko višji znesek. V zadnjih 5 minutah dražbe je bilo namreč podanih kar 42 ponudb, draženje je bilo hitro in bi dražitelji z draženjem gotovo nadaljevali tudi po ponudbi B. B., ki je bil pripravljen plačati 100.000,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po odločbah Ustavnega sodišča opr. št. Up-35/98 in Up-77/2004 ima kupec po sklepu o domiku in plačilu kupnine pričakovano pravico ter je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna od zakonitosti javne dražbe in od izpolnitve položitve kupnine. V primeru nezakonitosti oziroma nepravilnosti pri opravi javne dražbe in neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico, t.j. razveljavi sklep o izročitvi in javno dražbo. Zoper sklep o izročitvi ZIZ tako predvideva pritožbo, v kateri se lahko uveljavljajo nepravilnosti pri dražbi (druga poved šestega odstavka 189. člena ZIZ).

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 8. 7. 2021 opravilo spletno javno dražbo. Najboljši ponudnik za nepremičnine, ki so bile predmet prodaje na drugi spletni javni dražbi, je bil pritožnik B. B., in sicer za ceno 1.000.000,01 EUR, zato je sodišče prve stopnje dne 9. 7. 2021 izdalo sklep o domiku ter nepremičnine domaknilo njemu. Dne 12. 7. 2021 je pritožnik ugovarjal na potek draženja in navedel, da mu je sistem samodejno generiral znesek 1.000.000,01 EUR, kar je nedopustno, in predlagal, da se javna dražba razveljavi. Sodišče prve stopnje pritožniku ni sledilo, dne 17. 2. 2022 pa je izdalo sklep, s katerim je pozvalo drugega najboljšega ponudnika, da plača kupnino. Slednji je kupnino plačal, zato mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepremičnine izročilo.

8. Iz poročila o poteku spletne javne dražbe z dne 8. 7. 2021 izhaja, da je pritožnik podal začetno ponudbo po izklicni ceni. Ob 11:29:48 uri je podal ponudbo v znesku 80.000,00 EUR, ob 11:31:34 uri pa v znesku 95.000,00 EUR. Po tej ponudbi so sledile še tri višje ponudbe dveh drugih dražiteljev, dražba pa se je končala po ponudbi pritožnika, dani ob 11:31:56 uri v znesku 1.000.000,01 EUR.

9. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje pritožniku dne 14. 7. 2021 poslalo dopis s pojasnilom o poteku draženja, po tem, ko je pridobilo pojasnilo upravitelja portala. Pritožniku je pojasnilo, da sistem v primeru oddajanja ponudb z ročnim vpisovanjem ponudb (in ne po koraku) od dražitelja zahteva potrebno skrbnost v tem, da pred pritiskom na gumb „Draži“ preveri, ali je vnesen znesek dejansko znesek, za katerega je pripravljen dražitelj oddati ponudbo. Delovanje, ki ga je pritožnik opisal, drži v delu, da če dražitelj ročno vpisuje znesek ponudbe in v tem času (ko ročno vnesene ponudbe dražitelj še ne odda z gumbom „Draži“) drug dražitelj draži, vsebina polja za vnos zneska izgine, ne drži pa, da ko dražitelj ponovno ročno vpisuje znesek, sistem sam ponudi določen znesek, saj sistem ob ponovnem vpisu prve številke le-to zgolj doda k prvotno zapisani številki (ki je resda najprej izginila, ampak se potem, ko se vpiše nova številka, zopet pojavi). Dražitelj je tako vpisal 100.000,00 EUR, znesek je pred potrditvijo izginil, ker je nekdo med tem časom oddal novo ponudbo, ko je vnesel številko 1 (da bi znesek 100.000,00 ponovno vpisal), mu je številko 1 dodalo na konec, kar je dražitelj pred oddajo ponudbe z gumbom „Draži“ videl kot znesek 1.000.000,01 EUR. Ta znesek je potem potrdil z gumbom „Draži“ in tako oddal ponudbo. Opisano delovanje pa naj ne bi pomenilo sistemske napake portala, saj je bil namen obdržanja ročnega vnosa številke v tem, da v fazi ročnega vpisovanja ponudbe tudi morebitna hitra kaskadna draženja tretjih ne resetirajo vrednosti ročnega vnosa dražitelja, tako da lahko vpisuje številko naprej od tam, kjer je bil prekinjen ali zgolj zaključi vpis, ki ga je naredil do prekinitve. S tem se je želelo dražitelju prihraniti čas pri ponovnem ročnem vpisovanju ponudbe, t.j. da ne vpisuje ponudbe od začetka, ampak le nadaljuje tam, kjer je bil prekinjen.

10. Glede na opisano situacijo je tako sistem pritožniku dejansko samodejno vpisal znesek 100.000,00 EUR, sam pa mu je dodal še številko 1. Ne drži tako sicer, da je sistem samodejno generiral kar celoten znesek 1.000.000,01 EUR, ki ga je pritožnik nato dražil, dejansko pa je dražbeni znesek bil posledica samodejnega vpisa 100.000,00 EUR in s strani dolžnika dodane dodatne številke 1. 11. Višje sodišče pritrjuje stališčema pritožb, da je bila ponudba v znesku 1.000.000,01 EUR, ne glede na to, da sicer ni bila posledica napake sistema (ampak enostavno deloma posledica načina delovanja sistema, deloma pa pritožnikovega dodatnega vpisovanja), očitno dana pomotoma in ni imela podlage v volji dražitelja. Ob tem višje sodišče ne more mimo tega, da je od pritožnikove ponudbe v znesku 95.000,00 EUR do ponudbe v znesku 1.000.000,01 EUR minilo zgolj 22 sekund, v vmesnem času pa so bile dane še tri ponudbe, torej je bilo v 22 sekundah danih kar 5 ponudb. Draženje je torej očitno potekalo v veliki naglici, s tem pa se je še povečala možnost zmote pri oddajanju ponudb. Ob tem so bile spletne javne dražbe v času sporne dražbe tudi novost. Prav tako drži, o čemer se je višje sodišče prepričalo s poizvedbo pri upravljavcu sistema, da sistem sedaj ne deluje več na način, da sam ponovno vnese predhodno vpisano številko, ki vmes za nekaj časa izgine, kar bo v bodoče preprečevalo podobe primere oziroma gre v dani situaciji za izjemen primer. Razen tega sistem v današnjem času dražitelja tudi opozori, če ponudi več kot 5-kratnik trenutne najvišje cene.

12. Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 18. člena določa, da mora biti volja za sklenitev pogodbe izjavljena z ravnanjem, iz katerega se zanesljivo da sklepati, da obstoji, v drugem odstavku pa, da mora biti izjava volje resna. To pravilo pomeni, da nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Če katera od strank ne poda resne izjave, pogodba ni sklenjena. Za presojo, ali je izjava dana resno, se upoštevajo objektivna merila.1 V izogib nejasnostim višje sodišče zato dodaja, da morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.2

13. V obravnavanem primeru, ko iz okoliščin, v katerih je bila podana ponudba, očitno izhaja, da pritožnik ni imel namena podati zavezujoče ponudbe v tako visokem znesku, sistem pa ni imel varovalke, ki bi oddajo tako visoke ponudbe preprečila z opozorilom, ampak jo je samodejno sprejel, je tako prišlo do nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ki je torej bila v samodejnem sprejemu ponudbe brez tehnične varovalke (opozorila dražitelju) proti njeni oddaji, za katero se ni dalo zanesljivo sklepati, da je bila res dana v takšnem znesku oziroma, da je bila resna. Če bi bila javna dražba opravljena na način s fizično pristnostjo sodnika in vseh udeležencev dražbe, do takšne situacije nikakor ne bi moglo priti. Namen javne dražbe pa je v tudi v možnosti enakopravnega sodelovanja udeležencev oziroma v tem, da le-ti pod enakimi pogoji oddajajo ponudbe, da bi se na ta način dosegla najboljša možna prodajna cena. Višje sodišče še dodaja, da bi sodišče prve stopnje, namesto, da je k plačilu kupnine pozvalo drugega najboljšega ponudnika, tudi samo na podlagi tretjega odstavka 191. člena ZIZ lahko razveljavilo spletno prodajo.

14. Utemeljenima pritožbama je po pojasnjenem višje sodišče ugodilo, izpodbijani sklep in opravljeno prodajo na spletni javni dražbi dne 8. 7. 2021 pa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnica je s pritožbo sicer uspela, vendar pa ji upnik pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.

1 Tako V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), prva knjiga, Ljubljana 2003, str. 220. 2 Primerjaj M. Dolenc, ravno tam, str. 362.