Jedro

Prepoved izdaje odločbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje predlagatelju ni dalo možnosti, da se o trditvah nasprotnih udeležencev izjasni.

Tako predlagatelj upravičeno ni pričakoval, da bo sodišče, kljub pozivu na založitev predujma ter postavitev izvedenca odločilo, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnih udeležencev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja, s katerim je slednji zahteval, da se ugotovi, da ni oče prvega nasprotnega udeleženca (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnima udeleženca povrniti celotne stroške postopka, o katerih bo odločeno po pravnomočnosti sklepa (II. in III. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in ne da bi pretehtalo resničnost navedb strank glede poteka roka. Sodišče ni izvedlo naroka, prav tako predlagatelja ni pozvalo na odgovor na podane navedbe nasprotnih udeležencev. Predlagatelj je namreč začel resno dvomiti, da prvi nasprotni udeleženec ni njegov sin, v jeseni leta 2023, kot je to opisal v predlogu, o trditvah nasprotnih udeležencev pa se ni imel možnosti izjasniti. Zato je prepričan, da je predlog vložen pravočasno, njegova pritožba pa utemeljena. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženca zavzemata za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 365. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. 128. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) določa, da lahko tisti, ki velja za otrokovega očeta, izpodbija očetovstvo otroka, če dvomi, da je otrok njegov, pri čemer mora tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, da je otrok njegov. Enoletni rok za izpodbijanje očetovstva je prekluzivni rok, zato je sodišče prve stopnje dolžno najprej ugotavljati, ali je predlagatelj pravočasno vložil predlog.

7. Predlagatelj je v postopku podal trditve o tem, kdaj je izvedel za razloge, ki so v njem vzbudili dvom, da je oče nasprotnega udeleženca. Oba nasprotna udeleženca sta v odgovoru na tožbo podala svoje trditve glede dejstva, kdaj je predlagatelj izvedel za sporno dejstvo. Sodišče prve stopnje je zatem predlagatelja pozvalo, da založi predujem za izvedenca in izvedenca tudi postavilo. Potem pa pred izdelavo mnenja izvedenca pozvalo, da spis vrne sodišču ter takoj zatem izdalo sedaj izpodbijani sklep.

8. Takšen sklep, kot ga je sodišče prve stopnje izdalo v izpodbijani zadevi, predstavlja za predlagatelja sklep presenečenja.

9. Prepoved izdaje odločbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Tako predstavlja za stranko presenečenje, ko sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je s tem izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena - bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek, ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Sredstvo preprečevanja odločbe presenečenja je zato materialno procesno vodstvo - ali odprto sojenje, v okviru katerega sodišča stranke opozarja na spregledane pravne podlage in razkrije svoj drugačen, nepričakovan pravni pogled na njun spor ter ju opozori na pravno podlago, na katero namerava opreti razrešitev njunega spora.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje predlagatelju ni dalo možnosti, da se o trditvah nasprotnih udeležencev izjasni. Sodišče je namreč neposredno po prejemu odgovora na predlog predlagatelja, slednjega pozvalo, da založi predujem za izvedenca medicinske stroke, ki bo izdelal DNK analizo.

11. Tako predlagatelj upravičeno ni pričakoval, da bo sodišče, kljub pozivu na založitev predujma ter postavitev izvedenca odločilo, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnih udeležencev. V postopku je sodišče prve stopnje odločilo izključno na podlagi podanih trditev nasprotnih udeležencev, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se o njih izjasni in ne da bi se opredelilo do nasprotujočih se trditev udeležencev postopka. S tem se je predlagatelj glede trditev nasprotnih udeležencev o dejstvu, kdaj se je pri njem porodil dvom v očetovstvo, lahko izjasnil šele v pritožbenem postopku.

12. Sklep sodišča prve stopnje nadalje nima razlogov, zakaj sodišče prve stopnje ne verjame, da je predlagatelj lahko prvič podvomil v dejstvo, da je oče nasprotnega udeleženca šele v mesecu oktobru 2023 in ne že ob pozivu na DNK test dne 18. 4. 2023, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca ter je povsem pavšalno zaključilo, da prvi nasprotni udeleženec brez vzpodbude predlagatelja ne bi urejal DNK analize, ker za to ni imel interesa.

13. Glede na obrazloženo, ker sodišče predlagatelju ni dalo možnosti, da se izjavi o trditvah nasprotnega udeleženca, na katere je potem v celoti oprlo svojo odločitev, slednje pa predstavlja kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje(3. točka 365. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. V ponovljenem postopku bo sodišče glede ugotavljanja pravočasnosti predmetnega predloga opravilo kontradiktorni postopek, strankam omogočilo, da se o nasprotujočih trditvah izjasnijo, po potrebi bo stranke tudi zaslišalo in ponovno odločilo.

15. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

(1) VSRS sodba II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 128

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.