Jedro

V konkretnem primeru ne gre za postopek, kjer je obvezna obramba v smislu določb ZKP, zato se za postavitev zagovornika uporabljajo določbe ZBPP. To pomeni, da mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon, med drugim tudi objektivni pogoj iz 24. člena.

Dejstvo, da se je v postopku pridobilo dvoje izvedeniških mnenj, da so bile zaslišane priče, torej se je obširno ugotavljalo dejansko stanje, po presoji sodišča potrjuje ugotovitev tožene stranke, da bo sodišče v skladu z načelom materialne resnice po uradni dolžnosti ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze, ki so obdolžencu v korist, prav tako pa bo sodišče dolžno paziti na vse tožnikove procesne pravice že po uradni dolžnosti. Da bo morda treba za odpravo neskladij v izvedeniških mnenjih predlagati nova izvedenska mnenja, bo tako prvenstveno naloga sodišča, ravno v okviru ugotavljanja načela materialne resnice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A., za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v zvezi s kazensko zadevo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I K 18491/2013. Pojasnila je, da je Okrožno državno tožilstvo zoper prosilca vložilo obtožni predlog zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter zoper B.B., zaradi pomoči pri kaznivem dejanju goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, v zvezi z 38. členom KZ-1. Prosilca obtožba bremeni, da ni bil upravičen do izplačila odškodnine s strani Zavarovalnice C. d.d., kjer so prosilčevim navedbam v odškodninskem zahtevku glede povzročitelja in krivde za prometno nesrečo verjeli ter z njim 14. 5. 2012 sklenili sodno poravnavo v znesku 4.427,44 EUR in mu jo tudi izplačali. A.A. do izplačila ni bil upravičen, saj do prometne nesreče ni prišlo na način, kot to izhaja iz odškodninskega zahteva in je do trčenja z vozilom prišlo po njegovi volji, prav z namenom prejema odškodnine. Tako si je na škodo Zavarovalnice C. d.d. pridobil protipravno premoženjsko korist v znesku 4.427,44 EUR. B.B. je prosilcu naklepoma pomagal pri kaznivem dejanju in 5. 2. 2012 na PP Celje podal izjavo o poteku dogodka, čeprav sploh ni bil priča predmetni prometni nesreči. 2. Iz obtožnega predloga in kazenskega spisa izhaja, da Okrožno državno tožilstvo obtožbo gradi na podlagi ustne ovadbe oziroma predloga za pregon Č.Č., ki je podrobno opisal potek prometne nesreče. Prav tako so bile v postopku zbiranja obvestil o kaznivem dejanju pridobljene izjave prič, ki so izpovedale smiselno enako kot Č.Č., priče pa so enako izpovedovale tudi v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj. V tem postopku je bilo ugotovljeno tudi, da sta A.A. in B.B. znanca.

3. Glede na opis in težo očitanega kaznivega dejanja ter vsebino zbranih dokazov, je tožena stranka mnenja, da v kazenskem postopku ne bodo obravnavana zapletena pravna in dejanska vprašanja. Glede očitkov v obtožnem predlogu se je prosilec obširno izrekel že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, prošnji za dodelitev BPP, pa je priložil tudi pisno obrazložitev poteka obravnavanega dogodka. Iz podatkov kazenskega spisa ter prošnje za dodelitev BPP tako ne izhajajo nobene okoliščine, ki bi kazale na to, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti česa je obdolžen in se je po oceni tožene stranke sposoben pred očitkom vsebovanim v obtožnici braniti sam. Glede na navedeno je tožena stranka odločila, da strokovna pomoč zagovornika oziroma dodelitev BPP prosilcu v konkretnem primeru ni utemeljena. Prav tako dodelitev BPP prosilcu ni sorazmerna glede na težo in opis očitanega kaznivega dejanja, ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom materialne resnice in v dvomu odločiti v korist obtoženca.

4. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je odločba nepravilna in nezakonita. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Gre za pomembno kazensko zadevo, v kateri se želi braniti s strokovno pomočjo zagovornika. Tožnik ima v tem postopku pravico do zagovora do konca glavne obravnave, ko še vedno lahko predlaga izvedbo novih dokazov, zagovornik pa mu lahko pri tem svetuje in pomaga ter pazi predvsem na njegove procesne pravice in jamstva, ki jih obdolženec kot pravni laik ne zna zavarovati sam. Gre za kaznivo dejanje, katerega obravnava je za obrambo izjemno strokovno zahtevna, na kar kaže že v preiskavi pridobljeno mnenje izvedenca medicinske in cestno prometne stroke, ta mnenja pa so nejasna in sama s seboj v nasprotju, zato bo treba izvedence v kazenskem postopku zaslišati ali celo pridobiti nova mnenja. V postopku se bo zaslišalo tudi večje število prič. Tako bodo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja odločilne ravno malenkostne razlike v izpovedbah prič in zato ugotovitev dejanskega stanja ne bo enostavna, kot to zmotno navaja tožena stranka. Kot relevantno pravno vprašanje se bo postavilo tudi vprašanje kršitve cestnoprometnih predpisov in vprašanje naklepa. Zagovornik je izjemno pomemben tudi pri odmeri kazenske sankcije. V kazenskem postopku je bil že priglašen premoženjsko pravni zahtevek in bo tožnik v primeru obsodilne sodbe dolžan Zavarovalnici C. d.d. povrniti tudi premoženjsko škodo, kar pa bi povzročilo njegovo eksistencialno krizo. Tako je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za BPP, za njegov osebni in socialnoekonomski položaj zelo pomembna.

6. Z vidika učinkovite obrambe gre za zelo zahtevno izvedbo dokazov, ki terja aktivno sodelovanje tožnika. Ta zahtevnost se ne izraža samo v obtoženčevi pravici do zaslišanja izvedencev in prič, ampak tudi v obdolženčevi pravici predlagati izvedbo dokazov v svojo korist. Ker bo v postopku pomembno dokazovanje z izvedenci in zaslišanjem več prič, je napačna odločitev tožene stranke, da se v tem postopku ne bodo obravnavala zapletena pravna in dejanska vprašanja.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za BPP v okviru kazenskega postopka I K 1849/2013, njegovo vlogo pa je tožena stranka, ki je upoštevala določbo 24. člena ZBPP in okoliščine kazenske zadeve, zavrnila.

10. Pogoja za dodelitev BPP sta določena v 13. in 24. členu ZBPP. Prvi pogoj se nanaša na tako imenovani subjektivni pogoj, to je izpolnjevanje finančnega cenzusa, ki ga tožena stranka v konkretni zadevi ni ugotavljala, drugi pogoj pa se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in če je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale.

11. Navedena določba 24. člena ZBPP, ne samo da daje pravno podlago, temveč tudi nalaga organu za brezplačno pravno pomoč, da pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve. Takšno stališče je zavzeto tudi v sodni praksi, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013. 12. Pravica do zagovornika v našem pravnem redu ni absolutna. Ustava RS določa le možnost obdolženca, da se brani s pomočjo zagovornika, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa določa, da ima, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, pa ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. V konkretnem primeru ne gre za postopek, kjer je obvezna obramba v smislu določb Zakona o kazenskem postopku, zato se za postavitev zagovornika uporabljajo določbe ZBPP. To pomeni, da mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon, med drugim tudi pogoj iz 24. člena.

13. ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera. V upravno sodni praksi se je glede navedenega oblikovalo stališče, da je pri tem treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno in dejansko zapletenih vprašanj ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Upoštevaje navedene okoliščine se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na težo očitanega kaznivega dejanja, zbrano dokazno gradivo, v postopku predlagane dokaze ter osebnost tožnika, niso izkazane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da se tožnik ne bi bil sposoben braniti pred očitki obtožnice sam in posledično tudi ni mogoče sklepati, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec pomoč strokovne obrambe.

14. Na drugačno odločitev sodišča tožbeni ugovori ne morejo vplivati. Že dejstvo, da se je v postopku pridobilo dvoje izvedeniških mnenj, da so bile zaslišane priče, torej se je obširno ugotavljalo dejansko stanje, po presoji sodišča potrjuje ugotovitev tožene stranke, da bo sodišče v skladu z načelom materialne resnice, po uradni dolžnosti, ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze, ki so obdolžencu v korist, prav tako pa bo sodišče dolžno paziti na vse tožnikove procesne pravice, že po uradni dolžnosti. Da bo morda treba za odpravo neskladij v izvedeniških mnenjih predlagati nova izvedenska mnenja, bo tako prvenstveno naloga sodišča, ravno v okviru ugotavljanja načela materialne resnice. Prav tako na drugačno odločitev ne more vplivati navedba, da bo sodelovanje zagovornika pomembno tudi pri odmeri kazenske sankcije in v primeru obsodilne sodbe tudi pri odločanju o vrnitvi prejete odškodnine. Sodišče se sicer s to navedbo strinja, vendar to ne pomeni, da je prosilec v konkretnem primeru, ko je tožena stranka že ugotovila, da je sposoben razumeti česa je obdolžen in se je sposoben sam braniti pred očitki obtožnice, zaradi odmere kazni in vloženega odškodninskega zahtevka, upravičen do dodelitev BPP.

15. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).