Jedro

S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, to je rešitve predhodnega vprašanja, ki je procesne narave. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o prekinitvi postopka, številka 550686 z dne 2. 7. 2015, je Elektro Celje d.d. v točkah, ki so sporne v tem postopku odločil, da se postopek o zahtevi za obnovo postopka vlagateljice A. d.o.o., prekine (točka 3 izreka); pod točko 5, da so dolžne stranke postopka organ obvestiti o pravnomočnem zaključku pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka P ...; pod točko 6 izreka, da je rok za obveščanje organa o okoliščinah iz 4. in 5. točke izreka 15 dni po nastopu okoliščine; pod točko 7, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve in pod točko 8, da bo o stroških postopka odločeno na koncu. V obrazložitvi prvostopenjske odločbe je navedeno, da je predlagatelj obvestil organ, da je bila izdana odločba Ministrstva za okolje in prostor, številka 06122-180/2015-16 z dne 22. 5. 2015, iz katere izhaja, da so z.k. lastniki dolžni prenehati uporabljati sporno nepremičnino oziroma zgrajen objekt na njej, saj se ta uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem iz leta 1995 in uporabnim dovoljenjem iz istega leta. Gradbeni inšpektor nalaga, da se mora zadeva sanirati na način, da se zaprosi v roku enega meseca za spremembo gradbenega dovoljenja in posledično tudi za uporabno dovoljenje na temelju novega gradbenega dovoljenja, ki mora biti dokončno. V primeru, da pride do vloge za gradbeno dovoljenje je potrebno, da si investitorji pridobijo ustrezno elektro energetsko soglasje za poslovanje gostinskega loka, ker odjemno mesto, katero je bilo namenjeno gospodinjski rabi ne sme poslovati. Takšno poslovanje je v nasprotju s pogoji energetske zakonodaje. Gre za izvršitev odločbe in s tem v povezavi za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokončnega uporabnega dovoljenja ter za prehodno vprašanje, ki ga je treba rešiti. Vlogo za gradbeno dovoljenje bodo morali podati vsi solastniki oziroma inšpekcijski zavezanci, kot to izhaja iz 2. točke izreka odločbe.

2. V okviru odločanja je po uradni dolžnosti organ vpogledal ZK glede stanja parcele 1480/9 k.o. … in ugotovil, da je bil dne 8. 6. 2015 izdan sklep pod Dn 118833/2015, s katerim je bilo odločeno, da se pri tej parceli vpiše zaznamba spora na podlagi vložene tožbe, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Celju pod številko P ... S tožbo se zahteva tudi vrnitev v naravi parcele 1480/9 k.o. ..., kot tudi, da se izgubi pravni učinek intabulacijske klavzule darilne pogodbe, številka Sv 292/2012 z dne 11. 9. 2012, kot tudi celotne darilne pogodbe. Če bo pravda uspešna, bo posegla v lastninsko pravico predlagatelja, za to bo od tega razpleta odvisno tudi ali obstoja pravni interes predlagateljev za ta postopek. Organ ocenjuje, da je tudi to predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno preden se o zadevi odloči meritorno. Ekonomično je, da stranke same predložijo organu pritožbeno odločbo organa druge stopnje zoper odločbo, kot tudi dokončno gradbeno in uporabno dovoljenje, za katerega morajo inšpekcijski zavezanci zaprositi. Postopek odločanja se tako prekine, dokler ne bo mogoče ugotoviti bistvenih okoliščin za odločitev v tem postopku.

3. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki se nanaša na prekinitev postopka. Navaja, da se zaradi okoliščin, ki pomembno vplivajo na potek postopka, ta lahko prekine. Na podlagi 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se postopek med drugim prekine s sklepom, če organ sklene, da ne bo sam reševal predhodnega vprašanja oziroma ga po zakonu ne more reševati. V skladu s 152. členom ZUP se lahko postopek, ki je bil prekinjen, da bi se rešilo prehodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna. V nadaljevanju razlaga okoliščine za prekinitev postopka, ki izhajajo tudi iz prvostopenjske odločbe.

4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bistvo izpodbijanih odločb v tem, da se postopek nanaša na nepremičnino parcela 1480/9 k.o. ..., pri kateri je kot solastnica vknjižena tožeča stranka, ki ji je za to priznan status stranke v postopku. Zaradi sklepa o zaznambi spora z dne 8. 6. 2015, je bila zaznamovana pri tej parceli na podlagi vložene tožbe, ki se obravnava pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko P ... Upravni organ je ocenil, da je treba postopek prekiniti, ker bo eventuelno uspešna pravda posegla v lastninsko pravico predlagatelja in s tem v njegovo aktivno legitimacijo za ta postopek, glede na to, da se s tožbo zahteva izguba pravnega učinka intabulacijske klavzule darilne pogodbe z dne 11. 9. 2012 in cele darilne pogodbe.

5. Iz spisa Okrožnega sodišča v Celju P … izhaja, da tožeča stranka ni stranka tega pravdnega postopka in se zahtevek na vrnitev parcele, kot tudi izgubo pravnega učinka intabulacijske klavzule ne nanaša na njo. Kar zadeva samo zaznambo spora, je bil zoper sklep vložen ugovor, pri čemer pa na dejstvo, da se spor ne nanaša na tožečo stranko mora paziti še samo zemljiškoknjižno sodišče, saj je načelo pravnega prednika zapisano v 9. členu ZZK-1, kot eno izmed temeljnih načel zemljiške knjige in sodišče pri nekom, ki ni stranka spora, le-tega ne bi smela zaznamovati. Pričakovati je, da bo ugovoru ugodeno in bo zaznamba spora izbrisana. Po mnenju tožeče stranke v postopku predloženi dokazi ne dajejo nobenega razloga za prekinitev postopka do rešitve pravdnega postopka, prav tako pa tudi razloge v odločitvah obeh odločb ne dajejo podlage zanjo.

6. Ker je sklep Elektra Celje d.d. v delu, v katerem se izpodbija nezakonit, predlaga njegovo odpravo v točka 3, 5, 6, 7 in 8 in drugostopenjske odločbe v točkah 3, 4, 5 in 6. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih specificirano navaja.

7. V dopolnitvi tožbe se tožeča stranka sklicuje na 25. člen Ustave RS, v katerem je pravno sredstvo dovoljeno tako zoper meritorne, kot tudi procesne sklepe upravnih organov. Namen je ravno ta, da to ni pravica do pravnega sredstva sama po sebi, temveč takšno pravno sredstvo - tudi zoper procesne odločitve upravnega organa, ki osebi v razmerju do oblastnega posega v njen pravni položaj omogočajo nepristransko ponujeno presojo odločitve oziroma odpravo kršitve. V tem primeru je tožena stranka odločila, da bo prekinila postopek, ki je v interesu tožeče stranke, do rešitve nekega spornega razmerja, v katerem tožeča stranka sploh ni udeležena zato ji je s tako odločitvijo dejansko odvzeta pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS).

8. V pripravljalni vlogi tožeča stranka še podrobneje pojasnjuje (so)lastništvo na parceli 1480/9 k.o. … in njihove prenose in poudarja, da je bilo ugotovljeno vprašanje utemeljenosti aktivne legitimacije v postopku izdaje soglasja že s sklepom o prekinitvi postopka z dne 2. 7. 2015. 9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja še, da se strinja s tem, da se spor pri Okrožnem sodišču v Celju P … ne nanaša na tožečo stranko, vendar se postopek nanaša na pravno predhodnico tožeče stranke, ki je trenutno solastnica nepremičnine, ki se priključuje na električno omrežje. V postopku izdaje soglasja za priključitev, ki se vodi pred organom prve stopnje, se ugotavlja v skladu s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije lastništvo nepremičnine, ki je eden izmed ključnih pogojev za izdajo soglasja za priključitev, je treba v postopku nesporno ugotoviti lastništvo nepremičnine. Lastništvo nepremičnine pa je sporno med strankami postopka za izdajo soglasja za priključitev in glede tega teče postopek pred pristojnim sodiščem.

10. Tožba ni dovoljena.

11. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt v smislu tega zakona upravna odločba in drugi javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

12. To pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le tedaj, če tako določa zakon.

13. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, za kar pa ne gre v tem primeru.

14. S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, to je rešitve predhodnega vprašanja, ki je procesne narave. Glede na navedeno ni utemeljeno sklicevanje na kršitev določb 22. in 25. člena Ustave. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, se v nadaljevanju sodišče ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbenih ugovorov in je v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

15. Sodišče je odločilo v sporni zadevi po sodniku posamezniku v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1, glede na to, da se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.