Jedro

Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.

Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da za potrebe gospodujočih zemljišč parc. št. 941/11 in 941/16 k.o. V., v lasti tožnika, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in voženj z vsemi vozili po obstoječi poti na zemljišču parc. št. 942/3 k.o. V. v breme vsakokratnega lastnika te nepremičnine, ki je v lasti toženk vsake do ½, da sta toženki tožniku dolžni izstaviti za vknjižbo te služnostne pravice primerno listino, da se toženkama prepoveduje posegati v zgoraj opisano služnostno pravico in da sta toženki solidarno dolžni povrniti tožniku pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev prvotoženi stranki pravdne stroške v znesku 806,21 EUR in drugotoženi stranki v znesku 1.002,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijane sodbe ni sprejeti, ker se nanaša na drugotožečo stranko, saj je v njenem uvodu tožnik označen z drugim priimkom, kot se dejansko imenuje. Potrdilo o vročitvi tožbe drugi toženki je v spisu le v nemškem jeziku, ne pa tudi v prevodu v slovenski jezik. Ker sodišče prve stopnje tega prevoda ni zagotovilo, ampak se je naslonilo na lastno znanje nemškega jezika, ko je ugotavljalo pravočasnost odgovora na tožbo druge toženke, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 9. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Neobrazloženo je, da je odgovor prve toženke pravočasen. Ni res, da bi bila potrebna za pridobitev lastninske pravice tudi vknjižba v zemljiški knjigi leta 1980 do 1985, potem, ko je na podlagi ustne pogodbe pravna prednica druge toženke prodala predniku tožnika predmetno nepremičnino in je bila pogodba v celoti realizirana (plačana kupnina in izvršena fizična izročitev v izključno posest).

Obe toženki v svojih odgovorih na pritožbo zavračata pritožbene navedbe, potrjujeta pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ko je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijane sodbe zapisalo tožnika s priimkom Rag., namesto pravilno Rajg., je to očitna pisna pomota, ki na razumevanje sodbe ne vpliva in jo sodnik sodišča prve stopnje lahko kadarkoli popravi. Zato je ta pomotni zapis irelevantna pritožbena navedba.

Glede napotrebnosti prevajanja listin o vročitvi tožbe drugi toženki iz nemškega v slovenski jezik je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej točke 7, 8, 9 in 10). Tem razlogom je dodati le, da je prvatoženka pravočasno vložila odgovor na pritožbo tudi ob upoštevanju datuma, ko je bila njej vročena tožba v odgovor. Nedvoumno je bila prvi toženki tožba vročena dne 3.10.2008 in ona je odgovor na tožbo vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 27.10.2008 (torej v 30 dnevnem roku), katero ga je nato odstopilo v nadaljnji postopek pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani dne 4.10.2008 (že po 30 dnevnem roku za odgovor). Da je prva toženka odgovor na tožbo vložila pri napačnem sodišču, je pripisati njeni očitni pomoti, saj je bila tudi tožba tožeče stranke naslovljena in prvotno vložena na Okrožno sodišče v Ljubljani. Po določbi 8. odstavka 112. člena ZPP pa se šteje vloga, ki je v roku vložena pri nepristojnem sodišču in k pristojnemu prispe po roku, za pravočasno, če jo stranka vloži pri nepristojnem sodišču po očitni pomoti. Poleg tega je okrožno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo okrajnemu sodišču posredovalo šele 4.11.2008, kar je nerazumno dolg potek časa in tudi ta čas ne more biti v škodo prvi toženki. Tudi to je razlog, da je odgovor na tožbo šteti za pravočasnega.

Očitek pritožbe, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, da je odgovor na tožbo prve toženke pravočasen, je protispisen, ker so ti razlogi podani od 4. do 10. točke izpodbijane sodbe. V kolikor pa je te razloge pritožbeno sodišče dopolnilo, je pojasniti, da se razlogi nanašajo na pravočasnost odgovora na tožbo prve toženke in ne na pravno relevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. Torej izostanek teh razlogov ni mogel vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari in to torej ne predstavlja kršitve določb postopka, katero bi pritožnik lahko uspešno uveljavljal s pritožbo.

Da je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potrebna vknjižba te pravice v zemljiški knjigi, je veljalo po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), kot sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), kar je materialnopravno pravilno s prepričljivimi in obširnimi razlogi pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče naj ponovno poudari le, da se lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP in je skladna 154. členu ZPP. Stranke so dolžne kriti vsaka svoje, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela, medtem ko toženki v odgovorih na pritožbo nista navajali ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi, torej njuna stroška za odgovor na pritožbo za ta pritožbeni postopek nista bila potrebna.